Lažni Dimitrij I.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | name = Dimitrij I. | image = Dymitr Samozwaniec.jpg | caption = | succession = Car Rusije | reign = 10. j... |
ozadje |
||
Vrstica 11:
| death_date = {{death date and age|1606|05|17|1582|10|19|df=y}}
| death_place = [[Moskva]], [[Rusija]]
| spouse = Marina
| issue =
| full name = Jurij (Grigorij) Otrepjev
Vrstica 23:
Po zgodovinarju Chesterju S.L. Dunningu je bil ''"edini ruski car, ki je prišel na prestol z vojnim pohodom in ljudsko vstajo"''.<ref>[https://books.google.si/books?id=9NUYtSJaO8cC&printsec=frontcover&dq=&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Russia's First Civil War: The Time of Troubles and the Founding of the Romanov Dynasty'']. Pennsylvania State University Press. 2001. predgovor, str. xi. ISBN 0-271-02074-1. Pridobljeno 16. oktobra 2010.</ref> Bil je prvi in najuspešnejši od treh samozvancev, ki so v tako imenovanem [[obdobje težav|obdobju težav]] trdili, da so carjevič Dimitrij Ivanovič, najmlajši sin carja [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]], ki je domnevno ušel umoru leta 1591. Na spločno velja, da je Dimitrij umrl v Ugliču.
==Ozadje==
Dimitrij I. je vstopil v zgodovino okoli leta 1600, ko je s svojim znanjem in pogumom naredil dober vtis na patriarha Joba Moskovskega. Ko je zanj slišal car [[Boris Godunov]], je ukazal, naj ga ujamejo in zaslišijo. Dimitrij je pobegnil h knezu Konstantinu Ostroškemu v Ostrog v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]]. Kasneje je vstopil v službo Wiśniowieckih, polonizirane družine iz [[Rutenija|Rutenije]]. V zgodbah, ki jih je pripovedoval Dimitrij, sta predvsem kneza Adam in Mihal Wiśniowiecki videla priložnost, da izkoristita politična nesoglasja v Rusiji.
Za Dimitrija se je šušljalo, da je nezakonski sin poljskega kralja [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]], ki je vladal od leta 1575 do 1586. Po eni od kasnejših zgodb je to izjavil, ko ga je oklofutal nasilen gospodar. Dimitrij sam je trdil, da je njegova mati, vdova carja [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]], slutila, da ga namerava Boris Godunov umoriti, zato je malega carjeviča prepustila skrbi svojega zdravnika. Slednji ga je več let skrival po ruskih samostanih. Po zdravnikovi smrti je Dimitrij pobegnil na Poljsko, kjer je nekaj časa služboval kot učitelj, potem pa sprejel službo pri Wiśniowieckih. Več ljudi, ki so poznali carja Ivana, je trdilo, da je Dimitrij resnično podoben mlademu carjeviču. Imel je tudi nekaj aristokratskih značilnosti: bil je spreten jezdec, pismen in tekoče govoril rusko, poljsko in francosko.
Ne glede na to, ali je bila Dimitrijeva zgodba verodostojna ali ne, so bratje Wiśniowiecki skupaj s Samuelom Tyszkiewiczem, Janom Sapieho, Romanom Różyńskim in še nekaj drugimi poljskimi plemiči kmalu pristali, da bi Dimitrija v celoti podprli proti carju Borisu Godunovu. Marca 1604 je Dimitrij obiskal dvor [[Sigismund III. Poljski|Sigismunda III.]] v [[Krakov]]u. Kralj ga je načelno podprl, vendar ni obljubil vojaške pomoči, ki bi mu pomagala utreti pot do ruskega prestola. Da bi pridobil podporo vplivnih [[jezuit]]ov, se je Dimitrij 17. aprila 1604 javno spreobrnil v rimokatoliško vero, s čimer je prepričal papeškega nuncija Claudija Rangonija, da ga je podprl.
Med srečanjem na dvoru je srečal Marino Mnišek, hčerko poljskega plemiča Jurija Mnišeka. Kasneje je Jurija zaprosil za njeno roko in mu obljubil, da bo v zameno po prihodu na prestol družini Mnišek podelil vse pravice v mestih [[Pskov]], [[Veliki Novgorod|Novgorod]], [[Smolensk]] in [[Novgorod-Siverski]].
==Sklici==
| |||