|
Sama beseda ''mafija'' se danes redko uporablja, ker je bolj v rabi konkreten izraz ''mafijska organizacija'', torej ni več govora o nekem splošnem in nedoločenem pojmu, temveč o raznih kriminalnih organizacijah, ki delujejo po mafijskih načelih. Originalna mafijska organizacija je doma na [[Sicilija|Siciliji]] (kjer ji pravijo tudi ''Cosa nostra'' – Naša zadeva), od koder se je – več ali manj podtalno – razširila po vsej Italiji in drugih [[država]]h. Svetovno znana je [[ZDA|ameriška]] mafija, ki pa ni organizacija italijanskega tipa, temveč posnema oziroma se istoveti predvsem z gangsterstvom. V Italiji so aktivne druge mafijske organizacije, od katerih je vredno omeniti Kamoro (''Camorra''), ki deluje v [[Kampanija|Kampaniji]], in Ndrangeto ('' 'ndrangheta'') v [[Kalabrija|Kalabriji]].
Moderno razumevanje mafije gre globlje od pojmovanja v preteklosti, ko je bila mafija znana samo kot ena od kriminalnih organizacij. Danes se mafija obravnava kot širši sistem oblasti, ki je osnovan na privolitvi s strani določenega dela prebivalstva in na nadzoru, ki ga sama privolitev dopušča. Mafijsko sodelovanje vSodelovanje [[politika|politikipolitikov]] z mafijo dovoljuje rast neštetih mafijskih podsistemov pod okriljem državne politike. Iz tega izhaja, da obstoj mafijskega sistema ni vezan samo na dohodke iz ilegalnih dejavnosti, temveč se opira predvsem na sodelovanje javnih uslužbencev in državnih ustanov s kriminalom, predvsem v socialni politiki in občevanju s prebivalstvom. <ref>Lodato, S.: ''Trent'anni di mafia'', 2008, ISBN 978-88-17-01136-5.</ref>
PrviPrav intereszaradi mafijetega je danes prvi interes mafije nadzor nad državno politiko in za dosego tega cilja se mafija ne ustavi pred uboji svojih nasprotnikov, bodisi predstavnikov [[sodstvo v Italijanski republiki|sodstva]] ([[Giovanni Falcone]], [[Paolo Borsellino]], [[Rocco Chinnici]], [[Rosario Livatino]], [[Salvo Lima]]) kot tudi [[časnikar]]jev ([[Peppino Impastato]], [[Mauro Rostagno]], [[Beppe Alfano]]) in drugih. Čeprav so bile večkrat ubite osebe, ki so se slučajno znašle v bližini teh posameznikov, mafija nima navade ubijati nezainteresiranih ljudi, niti ne organizirati večjih pobojev. V vseh primerih poboja, ko so bili ubiti tudi nedolžni ljudje, je bil cilj zločina usmrtitev ene same osebe, ostale smrti so bile "stranska škoda"; na primer v [[Poboj pri Capaciju|poboju pri Capaciju]] je bil cilj usmrtitev [[sodnik]]a Falconeja, ostale štiri žrtve so bile "potrebne za uspeh operacije". <ref> Galluzzo, L.: ''Obiettivo Falcone'', Napoli 1992</ref> Zaradi tega na primer turisti niso ogroženi s strani mafije, ker so do nje nezainteresirani. <ref>Fava, C.: ''Cinque delitti imperfetti: Impastato, Giuliano, Insalaco, Rostagno, Falcone'', Milano 1994</ref>
==Kamora==
|
