Omalizumab: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodajanje virov.
Dodajanje virov, dodan razdelek o farmakokinetiki.
Vrstica 11:
Uporablja se tudi za zdravljenje bolnikov, starejših 12 let in več, ki imajo kronično spontano urtikarijo (imenovano tudi kronična idiopatska urtikarija), ki je ni mogoče zdraviti s povišanimi odmerki H1 [[Antihistaminik|antihistaminikov]].
 
== Neželeni učinkiFarmakokinetika ==
Glavni neželeni učinek je [[anafilaksija]] (življenjsko nevarna sistemska alergijska reakcija) s stopnjo pojavljanja 1-2 bolnika na 1000 primerov.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMra0804579|title=Asthma|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=NEJM|publisher=|last=Fanta|first=Christopher H.}}</ref> Kot drugi proteini in protitelesa lahko tudi omalizumab povzroči anafilaksijo, čeprav je to pri protitelesih zelo redko. Alergijska reakcija verjetno ni posledica vezavnih lastnosti protitelesa, ampak njihove proteinske narave. Bolniki, ki uporabljajo omalizumab, so že nasploh zelo alergični. Čeprav se zdravilo daje z namenom zatiranja alergije (vključno z anafilaktičnimi reakcijami), ne deluje takoj po injiciranju.
 
=== Absorpcija ===
Za približno 60 % poveča tudi tveganje za [[Možganska kap|možgansko kap]] in srčne bolezni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/Safety/MedWatch/SafetyInformation/SafetyAlertsforHumanMedicalProducts/ucm416408.htm|title=Xolair (omalizumab): Drug Safety Communication - Slightly Elevated Risk of Cardiovascular and Cerebrovascular Serious Adverse Events|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=FDA|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.xolairhcp.com/|title=Allergic Asthma and CIU Treatment - XOLAIR (omalizumab)|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Xolair|publisher=|last=|first=}}</ref>
Edini priporočen način aplikacije omalizumaba je s subkutano injekcijo. Zdravilo je na voljo v dveh oblikah-kot viala s praškom in vehiklom za pripravo raztopine za injiciranje ter kot napolnjena injekcijska brizga z raztopino. Ustrezni odmerek in pogostnost aplikacije se določita za vsakega bolnika posebej, v odvisnosti od ravni IgE v serumu izmerjene pred začetkom zdravljenja in telesne mase bolnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mediately.co/si/atcs/R03DX05/omalizumab|title=Omalizumab (R03DX05)|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Mediately|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
Biološka uporabnost zdravila znaša približno 60%. Po enem samem subkutanem odmerku se omalizumab absorbira počasi in doseže najvišje serumske koncentracije čez povprečno 7 do 8 dni. Farmakokinetika omalizumaba je linearna pri odmerkih večjih od 0,5 mg/kg. Po več odmerkih se AUC poveča.<ref name=":1" /><ref name=":2">Brunton L L, Lazo J S, Parker K L. Goodman and Gilman's the pharmacological basis of therapeutics. 11th edition. New York: McGraw-Hill Companies; 2006.</ref>
IgE imajo lahko pomembno vlogo pri prepoznavanju rakavih celic s strani imunskega sistema.<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/eji.200323185|title=Activity of human monocytes in IgE antibody‐dependent surveillance and killing of ovarian tumor cells|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Karagiannis|first=Sophia N.}}</ref> Zaradi tega lahko neselektivno blokiranje receptorjev IgE z omalizumabom prinese nepredvidljivo tveganje. Podatki, ki so jih zbrali leta 2003 iz prejšnjih kliničnih preizkušanj v fazah 1 do 3, so pokazali številčno neravnovesje malignomov med prejemniki omalizumaba (0,5 %) in kontrolnimi osebami (0,2 %). Za pojasnitev teh rezultatov je bila izvedena novejša študija, ki je temeljila na združeni analizi z veliko bolj izčrpnimi podatki 67-ih kliničnih preizkušanj od faze 1 do 4. Vnaprej določena primarna analiza je ocenila pojavnost primarnih malignomov v 32-ih randomiziranih dvojno slepih s placebom nadzorovanih raziskavah. V to analizo so zajeli 11459 razlih bolnikov, od katerih jih je 7789 prejelo omalizumab. Primarna analiza je odkrila malignome pri 25-ih bolnikih, od katerih jih je 14 prejelo omalizumab, 11 pa placebo. Stopnja pojavnosti na 1000 bolnikov-let v opazovanem obdobju je bila 4,14 za zdravljene z omalizumabom in 4,45 med prejemniki placeba. Primarni malignomi so bili različnih histoloških tipov in so se pojavljali v različnih organskih sistemih, zato niso odkrili nobenega določenega histološkega tipa, ki bi se pojavljal pogosteje. Študija je tako zaključila, da ni opazne povezave med zdravljenjem z omalizumabom in tveganjem za pojav maligne bolezni.
 
=== Porazdelitev ===
Pojavljale so se tudi skrbi zaradi možne indukcije eozinofilne granulomatoze s poliangiitisom (Churg-Straussin sindrom), redke oblike sistemskega vaskulitisa, povezanega z astmo, pri bolnikih, ki so prejemali omalizumab. Retrospektivna raziskava je pregledala in analizirala primere tega sindroma z uporabo globalne baze podatkov podjetja Novartis Argus o varnosti zdravil. Ugotovili so, da lahko omalizumab pri bolnikih z astmo prispeva k razvoju tega sindroma pri tistih bolnikih, ki imajo osnovno eozinofilno motnjo, ki pa jo zakrije uporaba kortikosteroidov, ki je pogosta pri teh bolnikih.
Volumen distribucije je majhen in znaša 78 ± 32 ml/kg, kar kaže na to, da se omalizumab pretežno porazdeli v plazmi. Študije so pokazale, da se omalizumab ne porazdeli specifično v nobeno tkivo ali organ. In vitro tvori omalizumab komplekse omejene velikosti z IgE. Precipitirajočih kompleksov in kompleksov z večjo molekulsko maso od 1 milijona daltonov pa niso našli niti in vitro niti in vivo. Učinkovina prehaja placento, ni pa znano, ali se pri človeku izloča v materino mleko.<ref name=":1" />
 
=== Presnova ===
Omalizumab (IgG1κ) se presnavlja v jetrih, z razgradnjo v retikuloendotelijskem sistemu (RAS) in endotelijskih celicah. Izloči se tudi nekaj intaktnega omalizumaba v žolč. Kompleksi omalizumab-IgE se prav tako presnavljajo v jetrih, v procesu interakcij z receptorji Fcγ RAS, praviloma hitreje kot IgG1κ. Natančnejši mehanizmi še niso poznani.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.medscape.com/viewarticle/494543_5|title=Omalizumab: A Monoclonal Anti-IgE Antibody|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Medscape|publisher=|last=Belliveau|first=Paul P.}}</ref>
 
=== Izločanje ===
Razpolovni čas odstranjevanja omalizumaba iz seruma je pri bolnikih z astmo povprečno 26 dni, z navideznim očistkom povprečno 2,4 ± 1,1 ml/kg/dan. Podvojitev telesne mase pa približno podvoji navidezni očistek. Nekaj intaktnega omalizumaba se preko žolča izloči z blatom.<ref name=":1" /><ref name=":2" />
 
== Mehanizem delovanja ==
Ljudje z alergijami imajo preobčutljiv imunski odziv na različne proteine, ki jih vsebujejo različne okoljske snovi, ki v telo pridejo z vdihavanjem (npr. pršice, pelod, plesni, hišne živali, drugi alergeni v zraku) ali z zaužitjem (npr. [[pšenica]] ([[gluten]]), arašidi, oreščki, lupinarji in drugi prehrambeni alergeni) ali preko kože (npr. piki čebel in mravelj, rokavice iz lateksa). Pri teh posameznikih se molekule IgE, tako specifične za določene alergene kot tudi nespecifične, v telesu z veliko afiniteto vežejo na IgE receptorje (FcεRI) na površini mastocitov in bazofilcev. Pod določenimi pogoji se aktivirajo tiste vnetne celice, ki sproščajo številne farmakološke mediatorje, kot so [[histamin]], levkotrieni, triptaza, vnetni citokini in drugi, ki povzročijo različne alergijske simptome in bolezni.
 
== Neželeni učinki ==
Glavni neželeni učinek je [[anafilaksija]] (življenjsko nevarna sistemska alergijska reakcija) s stopnjo pojavljanja 1-2 bolnika na 1000 primerov.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMra0804579|title=Asthma|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=NEJM|publisher=|last=Fanta|first=Christopher H.}}</ref> Kot drugi proteini in protitelesa lahko tudi omalizumab povzroči anafilaksijo, čeprav je to pri protitelesih zelo redko. Alergijska reakcija verjetno ni posledica vezavnih lastnosti protitelesa, ampak njihove proteinske narave. Bolniki, ki uporabljajo omalizumab, so že nasploh zelo alergični. Čeprav se zdravilo daje z namenom zatiranja alergije (vključno z anafilaktičnimi reakcijami), ne deluje takoj po injiciranju.
 
Za približno 60 % poveča tudi tveganje za [[Možganska kap|možgansko kap]] in srčne bolezni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/Safety/MedWatch/SafetyInformation/SafetyAlertsforHumanMedicalProducts/ucm416408.htm|title=Xolair (omalizumab): Drug Safety Communication - Slightly Elevated Risk of Cardiovascular and Cerebrovascular Serious Adverse Events|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=FDA|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.xolairhcp.com/|title=Allergic Asthma and CIU Treatment - XOLAIR (omalizumab)|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Xolair|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
IgE imajo lahko pomembno vlogo pri prepoznavanju rakavih celic s strani imunskega sistema.<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/eji.200323185|title=Activity of human monocytes in IgE antibody‐dependent surveillance and killing of ovarian tumor cells|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Karagiannis|first=Sophia N.}}</ref> Zaradi tega lahko neselektivno blokiranje receptorjev IgE z omalizumabom prinese nepredvidljivo tveganje. Podatki, ki so jih zbrali leta 2003 iz prejšnjih kliničnih preizkušanj v fazah 1 do 3, so pokazali številčno neravnovesje malignomov med prejemniki omalizumaba (0,5 %) in kontrolnimi osebami (0,2 %). Za pojasnitev teh rezultatov je bila izvedena novejša študija, ki je temeljila na združeni analizi z veliko bolj izčrpnimi podatki 67-ih kliničnih preizkušanj od faze 1 do 4. Vnaprej določena primarna analiza je ocenila pojavnost primarnih malignomov v 32-ih randomiziranih dvojno slepih s placebom nadzorovanih raziskavah. V to analizo so zajeli 11459 razlihrazličnih bolnikov, od katerih jih je 7789 prejelo omalizumab. Primarna analiza je odkrila malignome pri 25-ih bolnikih, od katerih jih je 14 prejelo omalizumab, 11 pa placebo. Stopnja pojavnosti na 1000 bolnikov-let v opazovanem obdobju je bila 4,14 za zdravljene z omalizumabom in 4,45 med prejemniki placeba. Primarni malignomi so bili različnih histoloških tipov in so se pojavljali v različnih organskih sistemih, zato niso odkrili nobenega določenega histološkega tipa, ki bi se pojavljal pogosteje. Študija je tako zaključila, da ni opazne povezave med zdravljenjem z omalizumabom in tveganjem za pojav maligne bolezni.
 
Pojavljale so se tudi skrbi zaradi možne indukcije eozinofilne granulomatoze s poliangiitisom (Churg-Straussin sindrom), redke oblike sistemskega vaskulitisa, povezanega z astmo, pri bolnikih, ki so prejemali omalizumab. Retrospektivna raziskava je pregledala in analizirala primere tega sindroma z uporabo globalne baze podatkov podjetja Novartis Argus o varnosti zdravil. Ugotovili so, da lahko omalizumab pri bolnikih z astmo prispeva k razvoju tega sindroma pri tistih bolnikih, ki imajo osnovno eozinofilno motnjo, ki pa jo zakrije uporaba kortikosteroidov, ki je pogosta pri teh bolnikih.<ref>{{Navedi splet|url=https://journal.chestnet.org/article/S0012-3692(09)60489-X/fulltext|title=Churg-Strauss Syndrome in Patients Treated With Omalizumab|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Chest Journal|publisher=|last=Wechsler|first=Michael E.}}</ref>
 
== Viri ==