Omalizumab: Razlika med redakcijama

'''Omalizumab''', ki se v tujini prodaja pod trgovskim imenom Xolair, je zdravilna učinkovina, ki je bila prvotno zasnovana za zmanjšanje občutljivosti na alergene. Uporablja se ga za obvladovanje hude alergijske [[Astma|astme]], ki se ne odziva na visoke odmerke [[Kortikosteroid|kortikosteroidov]] in manj široko tudi za kronično spontano [[Urtikarija|urtikarijo]].

Omalizumab se uporablja za zdravljenje ljudi s hudo vztrajajočo alergijsko astmo, ki je neobvladljiva s peroralnimi ali injektabilnimi kortikosteroidi.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15686303-omalizumab-xolair-for-treatment-of-asthma/|title=Omalizumab (Xolair) for Treatment of Asthma|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=PubMed|publisher=|last=Davydov|first=Liya}}</ref> Ti bolniki so bili neuspešni v zdravljenju od 1. do 4. stopnje in so že na 5. stopnji. Takšna shema zdravljenja je skladna s splošno sprejetimi smernicami za zdravljenje in preprečevanje astme, ki jo je izdala Globalna iniciativa za astmo (Global Initiative of Asthma – GINA). Gre za organizacijo za medicinske smernice, ki je bila ustanovljena leta 1993 v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za srce, pljuča in kri, Nacionalnim zdravstvenim inštitutom ZDA in [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovno zdravstveno organizacijo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ginasthma.org/documents/1|title=Pocket guide for asthma management and prevention|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Global Initiatives for Asthma|publisher=|last=|first=}}</ref>

Uporablja se tudi za zdravljenje bolnikov, starejših 12 let in več, ki imajo kronično spontano urtikarijo (imenovano tudi kronična idiopatska urtikarija), ki je ni mogoče zdraviti s povišanimi odmerki H1 [[Antihistaminik|antihistaminikov]].

Glavni neželeni učinek je [[anafilaksija]] (življenjsko nevarna sistemska alergijska reakcija) s stopnjo pojavljanja 1-2 bolnika na 1000 primerov.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMra0804579|title=Asthma|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=NEJM|publisher=|last=Fanta|first=Christopher H.}}</ref> Kot drugi proteini in protitelesa lahko tudi omalizumab povzroči anafilaksijo, čeprav je to pri protitelesih zelo redko. Alergijska reakcija verjetno ni posledica vezavnih lastnosti protitelesa, ampak njihove proteinske narave. Bolniki, ki uporabljajo omalizumab, so že nasploh zelo alergični. Čeprav se zdravilo daje z namenom zatiranja alergije (vključno z anafilaktičnimi reakcijami), ne deluje takoj po injiciranju.

IgE imajo lahko pomembno vlogo pri prepoznavanju rakavih celic s strani imunskega sistema.<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/eji.200323185|title=Activity of human monocytes in IgE antibody‐dependent surveillance and killing of ovarian tumor cells|date=|accessdate=24. 1. 2020|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Karagiannis|first=Sophia N.}}</ref> Zaradi tega lahko neselektivno blokiranje receptorjev IgE z omalizumabom prinese nepredvidljivo tveganje. Podatki, ki so jih zbrali leta 2003 iz prejšnjih kliničnih preizkušanj v fazah 1 do 3, so pokazali številčno neravnovesje malignomov med prejemniki omalizumaba (0,5 %) in kontrolnimi osebami (0,2 %). Za pojasnitev teh rezultatov je bila izvedena novejša študija, ki je temeljila na združeni analizi z veliko bolj izčrpnimi podatki 67-ih kliničnih preizkušanj od faze 1 do 4. Vnaprej določena primarna analiza je ocenila pojavnost primarnih malignomov v 32-ih randomiziranih dvojno slepih s placebom nadzorovanih raziskavah. V to analizo so zajeli 11459 razlih bolnikov, od katerih jih je 7789 prejelo omalizumab. Primarna analiza je odkrila malignome pri 25-ih bolnikih, od katerih jih je 14 prejelo omalizumab, 11 pa placebo. Stopnja pojavnosti na 1000 bolnikov-let v opazovanem obdobju je bila 4,14 za zdravljene z omalizumabom in 4,45 med prejemniki placeba. Primarni malignomi so bili različnih histoloških tipov in so se pojavljali v različnih organskih sistemih, zato niso odkrili nobenega določenega histološkega tipa, ki bi se pojavljal pogosteje. Študija je tako zaključila, da ni opazne povezave med zdravljenjem z omalizumabom in tveganjem za pojav maligne bolezni.

Ljudje z alergijami imajo preobčutljiv imunski odziv na različne proteine, ki jih vsebujejo različne okoljske snovi, ki v telo pridejo z vdihavanjem (npr. pršice, pelod, plesni, hišne živali, drugi alergeni v zraku) ali z zaužitjem (npr. [[pšenica]] ([[gluten]]), arašidi, oreščki, lupinarji in drugi prehrambeni alergeni) ali preko kože (npr. piki čebel in mravelj, rokavice iz lateksa). Pri teh posameznikih se molekule IgE, tako specifične za določene alergene kot tudi nespecifične, v telesu z veliko afiniteto vežejo na IgE receptorje (FcεRI) na površini mastocitov in bazofilcev. Pod določenimi pogoji se aktivirajo tiste vnetne celice, ki sproščajo številne farmakološke mediatorje, kot so [[histamin]], levkotrieni, triptaza, vnetni citokini in drugi, ki povzročijo različne alergijske simptome in bolezni.