Iliada: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Razločitev: EridaErida (mitologija), HelenaHelena (mitologija) (2), ZeusZevs
Vrstica 5:
== Predzgodba ==
 
Na svatbo [[Ahil]]ovih staršev morske nimfe [[Tetis]] in kralja [[Pelej]]a so povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira, [[Erida (mitologija)|Eride]]. Ta iz užaljenosti in maščevanja vrže med svate zlato jabolko z napisom »najlepša«. Boginje [[Hera]], [[Atena]] in [[Afrodita]] se zanj sporečejo, za razsodnika pa izberejo trojanskega princa [[Paris]]a. Vsaka ga poskuša na svoj način podkupiti. [[Hera]] mu obljubi kraljestva sveta in oblast, [[Atena]] modrost in slavo, [[Afrodita]] pa najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. [[Paris]] izbere slednjo in s tem Trojancem nakoplje sovraštvo drugih dveh boginj. [[Afrodita]] kasneje svojo obljubo izpolni tako, da Parisu pomaga pri ugrabitvi lepe [[Helena (mitologija)|Helene]], žene [[Šparta|špartanskega]] kralja [[Menelaj]]a. Slednji s svojim bratom, mikenskim kraljem [[Agamemnon]]om, zbere ogromno grško vojsko in z njo odrine proti [[Troja|Troji]].
 
== Vsebina ==
 
V nagovoru mu pesnik pove, da bo ta pesem govorila o Ahilovi jezi. Prikaže nam vzrok in ozadje te jeze in njegovega spora z Agamemnonom. Hris, trojanski svečenik [[Apolon]]a, ponuja Grkom bogastvo v zameno za svojo hčer [[Hriseida|Hriseido]], ki je ujetnica grškega voditelja Agamemnona. Čeprav se večina Grkov strinja, ga Agamemnon zavrne. Hris moli k Apolonu za pomoč, ta pa nad grško vojsko pošlje kugo. Po devetih dneh kuge Ahil, vodja [[Mirmidonci|Mirmidoncev]], skliče skupščino na posvet. Agamemnon pristane na vrnitev Hrizeide, a se odloči, da si bo v zameno vzel Ahilovo ujetnico [[Briseida|Briseido]]. Ahil se v jezi odloči, da se on in njegovi možje ne bodo več borili za Agamemnona, temveč odšli domov. [[Odisej]] vrne Hriseido očetu, nakar Apolon konča kugo. Medtem Agamemnonovi sli odpeljejo Briseido, Ahil pa prosi svojo mater Tetis, naj [[ZeusZevs]]a prosi, da Grke pripelje do prelomne točke, da bi Agamemnon spoznal, kako zelo Grki potrebujejo Ahila. Mati ga usliši in Zevs pošlje Agamemnonu sanje, v katerih ga nagovarja, naj napade mesto. Agamemnon pa se odloči, da bo najprej preizkusil moralo grških vojakov, zato jim pove, da odhajajo domov. Njegov načrt se izjalovi in samo posredovanje Odiseja, ki ga vodi Atena, ustavi vojake. Ko se vojski približata druga drugi, Paris predlaga dvoboj z Menelajem, da bi končal vojno. Helena na trojanskem obzidju pripoveduje kralju [[Priam]]u o grških poveljnikih, vojski pa si prisežeta premirje in obljubita, da bosta spoštovali izid dvoboja. Paris je premagan, a ga reši Afrodita. Trojanci ranijo Menelaja s puščico, k temu pa jih napelje Zevs pod pritiskom Herinega sovraštva do Troje. Bitka se ponovno začne. V boju [[Diomed]] ubije mnogo Trojancev, porazi tudi [[Enej (mitologija)|Enej]]a, ki pa ga reši Afrodita. Diomed boginjo napade in rani, a Apolon ga posvari pred bojevanjem z bogovi. V boj se vključijo številni junaki in poveljniki, med njimi tudi [[Hektor]]. Tudi bogovi so razdeljeni, saj nekateri podpirajo Grke, drugi Trojance, zato se neprestano vmešavajo v bitko in skušajo vplivati na njen izid.
[[File:Akhilleus Patroklos Antikensammlung Berlin F2278.jpg|thumb|[[Ahil]] z [[Patroklos]], 5. stoletje pr. n. št., Antikensammlung ([[Berlin]])]]
Hektor gre v mesto, spodbuja Parisa, naj se pridruži boju, poslovi se od žene in sina na mestnem obzidju in se ponovno pridruži bitki. Bojuje se z [[Ajant|Ajantom]], vendar mrak prekine boj in obe strani se umakneta. Grki se strinjajo, da padle vojake zažgejo in zgradijo zid, ki bo varoval njihove ladje in tabor, Trojanci pa se medtem prepirajo o vrnitvi Helene. Paris predlaga, da vrne zaklad, ki ga je vzel, in poleg tega ponudi še več bogastva kot nadomestilo, a Helene noče vrniti. Predlog je zavrnjen. Naslednje jutro Zevs bogovom prepove vmešavanje in bitka se ponovno prične. Trojanci potisnejo Grke nazaj do zidu, saj jim Hera in Atena ne smeta pomagati. Še preden bi Trojanci lahko napadli grški zid, se znoči. Utaborijo se na polju, da bi napadli ob zori. Grki so obupani. Agamemnon prizna svojo napako in pošlje Odiseja, Ajanta in [[Foiniks]]a ter dva glasnika k Ahilu. Ponudijo mu Briseido in bogata darila, če bi se le vrnil v boj, Ahil pa jih jezno zavrne, češ da se bo boril le, če bi Trojanci dosegli njegovo ladjo. Odposlanci se vrnejo praznih rok. Naslednje jutro so v neusmiljenem boju Agamemnon, Diomed in Odisej ranjeni. Ahil pošlje prijatelja [[Patroklos|Patrokla]] poizvedovati o grških ranjencih. Patrokla globoko gani Nestorjev govor. Trojanci napadejo grški zid in ga prebijejo, Grki so preplavljeni, Hektor vstopi v tabor. Na obeh straneh je število žrtev veliko. Čeprav trojanski videc Hektorja opozori, naj se umakne in ga svari pred Ahilom, ga ta ne upošteva. Hera zapelje Zevsa in ga uspava, da [[Pozejdon]] lahko pomaga Grkom, ki potisnejo Trojance stran od svojega tabora. Ko se Zevs zbudi, je besen zaradi Pozejdonovega posega v bitko. Kljub nejevolji bogov, ki podpirajo Grke, pošlje Zevs Apolona na pomoč Trojancem, ki ponovno prodrejo skozi grški zid in bitka doseže grške ladje.
Vrstica 44:
''Ženske'':
* [[Hekuba]] – Priamova žena, mati Hektorja, Kasandre, Parisa in drugih
* [[Helena (mitologija)|Helena]] – Menelajeva žena
* [[Andromaha]] – Hektorjeva žena
* [[Kasandra]] – Priamova hči, ki jo je snubil bog Apolon in ji podaril dar prerokovanja, ker pa ga je zavrnilo, jo je preklel in Trojanci njenih opozoril o pogubi ne slišijo in ne upoštevajo