Erik XIV. Švedski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mladost |
Vladanje |
||
Vrstica 44:
Erik se je proti očetovi volji nameraval poročiti z bodočo angleško kraljico [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto I.]] Za roko jo je prosil več let, zato so se napetosti med njim in očetom stopnjevale. Erik se je brez uspeha poskušal poročiti tudi z [[Marija I. Škotska|Marijo Škotsko]], Renato Lorensko, Ano Saško in Kristino Hessensko.
==Vladanje==
[[Slika:Eric XIV of Sweden grave 2013.jpg|thumb|200px|Erikova grobnica v Västeråski stolnici]]
Erik je za očetovo smrt izvedel, ko je nameraval odpluti v Anglijo zaprosit za roko kraljico Elizabeto I. Vrnil se je v Stockholm in sklical parlament (Riksdag), ki se je sestal v Arbogi 15. aprila 1561. Na skupščini je sprejel tako imenovane "Arboške člene", ki so zelo omejili oblast kraljevskih knezov [[Ivan III. Švedski|Ivana]] in Karla v njunih provincah,<ref name=ref3>Bain 1911, str. 738.</ref> in bil kronan za Erika XIV., kar ne pomeni, da je bil štirinajsti švedski kralj z imenom Erik. On in brat Karel sta privzela zaporedni številki po delno izmišljeni Zgodovini Švedske Johannesa Magnusa. Pred njim je bilo kljub temu najmanj šest švedskih kraljev in kandidatov z imenom Erik, o katerih je zelo malo znanega.<ref> Almgren, H. Löwgren, Bergström, B. (2007). Alla Tiders Historia. Gleerups Utbildning AB. str. 117.</ref>
Erik je od samega začetka vladanja kljuboval švedskemu plemstvu. Za svojega zaupnega svetovalca je izbral Görana Perssona, ki je med vladanjem Erikovega očeta komaj ušel usmrtitvi. Tudi Persson je kljuboval plemstvu in bil odločen nasprotnik Erikovega polbrata, kasnejšega kralja [[Ivan III. Švedski|Ivana III. Švedskega]]. Ivan je bil vojvoda Finske in bil v nasprotju z Erikovimi željami poročen s poljsko princeso Katarino Jagelo. Zaradi nje je prijateljeval s [[Poljska|Poljsko]] in nasprotoval švedski ekspanzionistični politiki v [[Terra Mariana|Livoniji]] (sedanja [[Estonija]] in [[Latvija]]). Kršitev Arboških členov je privedlo do sporov med bratoma. Leta 1563 je Erik poslal na Finsko vojsko, ki je Ivana aretirala in ga na njegov ukaz sodila zaradi veleizdaje.<ref name=ref3/>
Za razliko od svojega očeta, ki je bil zadovoljen z vladanjem v neodvisni državi, je Eric poskušali razširiti svoj vpliv v [[Baltik|baltski]] regiji in v Estoniji in začel proces, s katerim je Švedska sredi 17. stoletja postala evropska velesila. Erikov ekspanzionizem je povzročil spopad z bratrancem, kraljem [[Friderik II. Danski|Friderikom II. Danskim]]. Večino Erikove vladavine sta zaznamovali [[livonska vojna]] in [[skandinavska sedemletna vojna]] z Dansko, v kateri je uspešno odbil večino danskih osvajalskih poskusov, svojih osvojitev pa ni uspel obdržati.
Po letu 1563 se je njegova neprištevnost začela stopnjevati. Njegovo vladanje je postajalo vedno bolj sporno in nasilno. Njegova sumničavost se je s plemstva prenesla na plemiško družino Sture, na čelu katere je bil Svante Stensson Sture, poročen z Gustavovo svakinjo. Obtožbe proti družini Sture so se začele leta 1566 z obtožbo Svantejevega sina Nilsa za izdajo. Namesto da bi Nilsa kaznoval, ga je poslal v [[Lorena|Loreno]], domnevno zato, da bi se dodovoril za Erikovo poroko s princeso Renato. Erik se je kljub tamu odločil za poroko s svojo priležnico Karin Månsdotter. Po Nilsovi vrnitvi leta 1567 je zaradi suma veleizdaje ubil več članov njegove družine v tako imenovanih sturskih umorih. Erik je sam zabodel Nilsa Svantessona Stureja.<ref name=ref3/> Uboje je štel za usmrtitve in ne za umore.<ref>Dahlström, G., Swahn, J-Ö (ur.) (1984). ''Bra Böckers Lexikon Bra Böcker AB''. Book nr. 7, str. 76.</ref>
==Sklici==
| |||