Evangeličanska cerkev, Puconci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 32:
Vendar vseeno ni teklo vse tako gladko, kajti v vrhovih ogrske cerkvene uprave, kamor je spadalo Prekmurje, je bilo veliko nerazumevanja. Po uradni objavi cesarskega patenta na župnijski ravni so slovenski [[luterani]] v večjih prekmurskih naseljih takoj povzeli potrebne korake za odobritev javnega bogoslužja in vzpostavitvi molilnic.
 
Vendar so dobili dovoljenje šele po dveh letih ([[1783]]), in sicer tri prve novo - organizirane cerkvene občine v Puconcih, [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]h in na [[Hodoš]]u. Na Ogrskem in v Prekmurju pa je vse šele zaživelo po deželnem zboru leta 1791, s sprejetjem posebnega zakonskega predpisa, ki je vzpostavil samoupravo protestantskih veroizpovednih skupnosti. Ukinjena pa je bila tudi katoliška cerkvenopravna oblast nad evangeličanskimi [[krajan]]i in [[duhovnik]]i. V bogoslužje pa je bil na podlagi Luthrovega tolmačenja božje besede uveden materinski slovenski jezik.
 
== Začetki cerkvenega življenja ==