Stjepan Vukčić Kosača: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 34:
 
==Življenjepis==
Stjepan Vukčić je bil sin kneza Vukca Hranića in Katarine Kosača. Rojen je bil v vasi Kosača nedaleč od [[Goražde|Goražda]]. Njegov stric je bil veliki bosanski vojvoda [[Sandalj Hranić Kosača]]. Po stričevi smrti leta 1435 ga je nasledil kot veliki bosanski vojvoda. Takoj zatem se je moral spopasti z drugimi kandidati za vojvodski položaj. V sporu s Pavlovići je leta 1438 vojvodi Radoslavu Pavloviću ukradel posesti v okolici [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinja]]. Od leta 1440 do 1443 je oblast razširil na [[Omiš]], Završje (ali Tropolje), Poljico, Gornjo Zeto, [[Bar, Črna gora|Bar]], Trebinje in [[Klobuk, (razločitev)Ljubuški|Klobuk]].
 
==Družina==
Vrstica 52:
[[Slika:Stefan Vukčić i rat u Zeti 1441.jpg|sličica|300px|Ozemlje hercega Stjepana]]
 
Leta 1448 se je pridružil Osmanom in srbskemu despotu [[Đurađ Branković|Đurađu Brankoviću]] v napadu na Bosno in pridobil naslov herceg (vojvoda), s katerim ga je naslavljal cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] V času, ko je bil poročen z bavarsko princeso Cecilijo, je v korespondenci uporabljal nemško različico naslova - Herzog. Njegova oblast se je raztezala od Lima do [[Cetina|Cetine]] in od [[Rama|Rame]] do [[Boka Kotorska|Kotorskega zaliva]]. Na tem ozemlju je vladal povsem samostojno.
 
Vladal je iz več rezidenc, poleti največ iz [[Blagaj, Mostar|Blagaj]]a, pozimi pa največ iz [[Hercegnovi|(Herceg) Novega]]. Poskušal je doseči tudi gospodarsko neodvisnost svoje vojvodine, zato je poskušal Novi razviti v pomorsko mesto in trgovsko središče in leta 1449 ustanovil tkalnico sukna. Leta 1451 je izbruhnila druga konaveljska vojna med [[Kotor]]jem in [[Dubrovniška republika|Dubrovnikom]], ki je trajala do leta 1454. Vanjo so se zapletli tudi hercegovi nasprotniki - bosanski kralj [[Stjepan Tomaš]], hercegov sin Vladislav Hercegović Kosača, velikaši Vlatkovići in nekateri hercegovi [[Vazal|vazal]]i. Ko je hercega podprla osmanska vojska, so začeli nasprotniki omahovati. Leta 1453 se je spravil s sinom Vladislavom in leto kasneje z Dubrovnikom. Ko so začeli Osmani vpadati tudi na njegovo ozemlje, se je leta 1461 spravil tudi s Stjepanom Tomaševićem.
 
Po padcu Bosne leta 1463 so začeli Osmani postopoma osvajati tudi njegovo ozemlje in do leta 1465 osvojili Hum in Podrinje, [[Beneška republika|Benečani]] pa Neretvansko krajino. Proti koncu življenja se je njegovo ozemlje skrčilo na ozek pas ob Jadranskem morju in mesto [[Hercegnovi|Novi]], katerega so Osmani osvojili leta 1482.