Prostozidarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 45:
 
== Prostozidarstvo v Avstro-Ogrski ==
[[Slika:Predpasnik mojstra.jpg|thumb|right|Predpasnik mojstra iz 18. st., hrani [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej Slovenije]]]]
 
V [[18. stoletje|18.stoletju]] je postala ta organizacija, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in [[ekonomija|ekonomsko]] močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Celo [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo prostozidarstvo predvsem zaradi delovanja [[monarhija|protimonarhistično]] usmerjene [[Bavarska|bavarske]] lože ''Iluminatov'' prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji. Prva loža na področju zdajšnje Slovenije in tudi širše regije je bila v Mariboru. Ustanovljena je bila leta 1782 v Radvanjskem gradu pod Pohorjem. V Mariboru je ustanovljena loža “Združena srca” (“Zu den vereinigten Herzen”), ki se je leta 1783 preselila v avstrijski Gradec (Graz), kjer s časovnimi presledki deluje še dandanes.
 
[[Slika:Freimaurer Initiation.jpg|thumb|200px|Prostozidarski obred v 18. stoletju.]]
 
Prva loža je bila v [[Avstrija|Avstriji]] odprta na [[Dunaj]]u leta [[1742]] kot [[Velika loža Nemčije]]. Pod pritiskom [[Rimskokatoliška cerkev|cerkve]] je bilo prostozidarstvo prepovedano, loža pa je prenehala z delovanjem. Po letu [[1762]] pa so se ponovno začele pojavljati lože v Avstriji, na [[Češka|Češkem]], [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Transilvanija|Transilvaniji]], ki so se poimenovale kot »neodvisne lože« od »Velike lože« v [[Berlin]]u. Leta [[1784]] so te neodvisne lože oblikovale Veliko ložo Avstrije s sedežem na [[Dunaj]]u, čeprav je bila to v resnici majhna mestna loža.