Angela Merkel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodal Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta s pomočjo HotCat |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
== Kariera ==
[[Slika:Vladimir Putin 21 January 2007-1.jpg|thumb|220px|Angela Merkel s predsednikom [[Rusija|Rusije]] [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] 21. januarja 2007 v ruskem letovišču Soči - družbo jima dela Putinova črna labradorka Koni.]]
[[Slika:Angela Merkel and Vladimir Putin (2020-01-11) 01.jpg|sličica|Z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] 11. januarja [[2020]].]]
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 %2802%29.jpg|thumb|220px|Angela Merkel v Sloveniji - 30. avgust 2011, gostitelj premier [[Borut Pahor]]]]
[[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|thumb|220px|Srečanje [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] z Angelo Merkel 12. julija 2013 na Willy-Brandt-Straße 1 v [[Berlin]]u]]
Pred padcem Berlinskega zidu je bila zelo aktivna v opoziciji tedanje države NDR, po padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] postane članica novonastale stranke Demokratsko gibanje. Na prvih in zadnjih demokratskih volitvah v Vzhodni Nemčiji postane govornica vzhodnonemške vlade. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij, v decembru 1990, je izbrana za zastopnico v zveznem parlamentu ([[Bundestag]]u). Njena stranka se je poenotila z zahodnonemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU) in tako postane ministrica za ženske in mladino v vladi [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]]. Kako veliko zaupanja je uživala pri Kohlu, pove podatek, da so jo mediji leta imenovali »Kohlova deklica«. Zahvaljujoč prav svojemu mentorju Kohlu postane leta 1994 zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Štiri leta kasneje (1998), ko je Kohl poražen na volitvah za zvezni parlament, postane Merklova generalna sekretarka CDU. Podpora stranki pa leta 1999 naglo upade zaradi škandala z nezakonitimi donacijami, ki so jih vplačevali na račun CDU. Helmut Kohl je bil tedaj častni predsednik stranke in odgovorna oseba, vendar se je odločil, da ne bo obelodanil imena donatorjev. Sledilo je presenečenje. Merklova je objavila imena le-teh in stranko javno pozvala, naj se distancira od Kohla. Kohl ni napadel Merklove, ampak verbalno svojega naslednika na mestu predsednika CDU, [[Wolfgang Schäuble|Wolfganga Schäublea]]. Javne polemike so več mesecev pretresale Nemčijo in tako osramotile oba velika moža. Na koncu se je izvedelo, da je Schäuble od lobista sprejel nedovoljeno [[donacija|donacijo]] sto tisoč nemških mark. Zaradi nastalega položaja je moral odstopiti s predsedniškega mesta, ki ga je zasedla Angela Merkel.
Leta 2002 so bile parlamentarne volitve, a Angela Merkel ni dobila zadostne podpore znotraj svoje stranke, prav tako ne pri sestrski bavarski stranki Krščansko-socialni uniji (CSU). Na mesto vodje opozicije se je prebil lider [[CSU]], [[Edmund Stoiber]]. V spopadu s socialdemokratskim kandidatom in tedanjim kanclerjem [[Gerhard Schröder|Gerhardom Schröderjem]] pa je Stoiber izgubil volitve. Tako je postala Merklova vodja opozicije. Zavzemala se je za reformo nemškega gospodarstva, za reformo zakonodaje, s katero bi se delodajalcem omogočilo lažje odpuščanje delavcev in povečanje števila delovnih dni v tednu. Istočasno se je zavzemala za zmanjševanje socialnih pravic. Vse za cilj - povečati konkurenco [[nemško gospodarstvo|nemškega gospodarstva]]. Zahtevala je krepitev nemško-ameriškega sodelovanja in kljub nasprotovanju nemške javnosti, spomladi 2003, podprla ameriško invazijo na Irak z obrazložitvijo, da je bilo to neizbežno. Istočasno je obtožila kanclerja Schröderja antiamerikanizma. To je izzvalo na drugi strani kritike in Merklove se je oprijel sloves, da je preveč pokorna Ameriki. Kritizirala je Schröderjevo vlado zaradi podpore Turčiji, da postane članica Evropske unije in kot alternativo ponudila privilegirano partnerstvo.[[Slika:President and First Lady Obama with Chancellor Merkel.jpg|thumb|220px|Predsednik [[ZDA]] [[Barack Obama]] s soprogo in kanclerka Merkel s soprogom, Baden-Baden 3. april 2009|alt=|levo]]Koalicija CDU in CSU je koncem maja leta 2005 imenovala Merklovo za kandidatko za kanclersko mesto na prihajajočih parlamentarnih volitvah 18. septembra. Zmagali so s tesno večino 35,3 % glasov, medtem ko je koalicija socialdemokratov in zelenih dobila 34,2 % glasov. Sprva sta obe koaliciji proglasili zmago na volitvah, a po treh tednih pregovarjanj so se dogovorili za veliko koalicijo [[CDU]], [[CSU]] in [[SPD]]. Položaj kanclerja Nemčije je prvič v zgodovini pripadal ženski. V zameno pa je SPD v novi vladi pripadlo kar 8 od 16 ministerstev. V svojem prvem nagovoru javnosti z mesta kanclerke, 30. novembra 2005, je Angela Merkel izpostavila dva glavna cilja - napredovanje nemškega gospodarstva in zmanjšanje števila brezposelnih. Po prvih sto dnevih vladanja je anketa pokazala, da ima Merklova največji odstotek podpore javnosti, odkar se take ankete sploh izvajajo - od l. 1949.
Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je bila ponovno izbrana za nemško kanclerko. S svojo stranko CDU je tokrat premagala dotakratno koalicijsko stranko SPD. Velik uspeh je dosegla liberalna stranka [[FDP]] in postala koalicijska partnerica v novi vladi. Drugi mandat na položaju kanclerke je še težji in je zaradi svetovne gospodarske krize pretežno v znamenju reševanja evropskega gospodarstva oz. Evropske unije.
| |||