Avgust Žigon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PITTWWI (pogovor | prispevki)
m Link
m vrnjene konkretne trditve, podprte z virom
Vrstica 5:
Gimnazijo je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] v letih od 1890 do 1897. Na [[Dunaj]]u je najprej študiral [[pravo]], nato pa [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] v [[Gradec|Gradcu]]. Od 1903 do 1905 je kot [[suplent]] učil [[slovenščina|slovenščino]], [[latinščina|latinščino]] in [[nemščina|nemščino]] na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]] in v Gorici ter na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nato je nadaljeval študij umetnostne zgodovine in [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], delal na umetnostnozgodovinskem [[inštitut]]u v Gradcu in tam leta 1909 doktoriral z razpravo o [[slikarstvo|slikarstvu]] [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], z naslovom "Prisnost Madone v votlini Leonarda da Vincija."[http://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/Kidrič%20France-Zapuščina%20na%20ISL%20ZRC%20SAZU.pdf]
 
Po opustitvi dela na inštitutu se je leta 1910 zaposlil v ljubljanski [[Licejska knjižnica|Licejski knjižnici]] (danes [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]), po smrti [[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]]ja (1915) je prevzel ravnateljske posle in bil imenovan za ravnatelja takratne [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Državne študijske knjižnice]]. doNjegov način vodenja knjižnice je zbujal kritike, zato je bil leta 1925 prisilno upokojen, konadomestil ga je nadomestil Janko Šlebinger.<ref>[https://www.researchgate.net/publication/50282086_The_development_of_the_National_and_university_library_from_1918-1938]</ref> Odtlej je živel v Ljubljani in nadaljeval svoje študije, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je padel kot naključna žrtev italijanske okupacijske [[patruljiranje|patrulje]]. Pokopan je na pokopališču Ljubljana-Vič.<ref>[https://www.findagrave.com/memorial/141355893/avgust-_igon]</ref>
 
== Delo ==
 
Njegov znanstveni opus sestavljajo [[znanstvenokritična izdaja|kritične izdaje]] literarnih tekstov, biografski, bibliografski in zgodovinsko-faktografski članki ter problemske razprave o literarnoteoretičnih in estetskih vprašanjih. Že med študijem je začel raziskovati [[France Prešeren|Prešernovo]] pesniško delo in življenje, zvezo z [[Matija Čop|Matijem Čopom]] ter literarno- in kulturnozgodovinsko problematiko njegove dobe. Odkrival, objavljal in komentiral je pomembno gradivo: Prešernov zapuščinski akt, popis [[Matija Čop|Čopove]] [[knjižnica|biblioteke]] in dokumente o [[cenzura|cenzuri]] [[krajnska čbelica|''Kranjske čbelice'']], prispeval je biografske članke o [[France Prešeren|Prešernu]] in [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], pripravljal pa je tudi izdajo Levstikovih del, a je ni dokončal. ''Prešernova čitanka'' in monografija ''France Prešeren – poet in umetnik'' {{Cobiss|ID=4222979}} sta bili natisnjeni že med letoma 1913 in 1915, vendar sta zaradi različnih[[vojna|vojnih]] okoliščinrazmer in Žigonovih ustvarjalnih težav izšli z letnicama 1922 in 1925.
 
Uveljavil se je predvsem kot glavni predstavnik teorije o matematični arhitektoniki v poeziji, ki jo je razvijal od leta 1905 v več revijalnih objavah in jo dopolnil ob izbranih primerih iz [[France Prešeren|Prešernove]] [[poezija|poezije]]. Arhitektonska teorija izhaja iz prepričanja, da je [[umetnina]] zgrajena okrog idejno-vsebinskega središča po načelih [[simetrija|simetrije]] in pravilnega sorazmerja sestavnih delov, kar je mogoče dognati s formalno [[analiza|analizo]] in izraziti s številčnimi shemami: v takšni zgradbi se združujejo ideali [[antična umetnost|antične]] in novejše [[evropska umetnost|evropske]], zlasti [[romantična umetnost|romantične umetnosti]].