'''Troja''' (starogrško Ἴλιον, ''Ilion'' ali Ἴλιος, ''Ilios'' in Τροία, ''Troia''; latinsko ''Trōia'' in ''Īlium''; hetitsko ''Wilusa'' ali ''Truwisa'';[1][2] turško ''Truva'' ali ''Troya'') je bila [[stara Grčija|starogrška]] [[mestna država]] ([[polis]]) v [[Mala Azija|Mali Aziji]], današnji [[Anatolija|Anatoliji]] v [[Turčija|Turčiji]]. Edini sodobni vir obstoja tega [[mesto|mesta]] sta ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'', [[Homer]]jeva [[ep]]a. Mesto se nahaja jugozahodno od [[Morski preliv|morskega preliva]] [[Dardanele]] in severozahodno od gore Ida. Dandanes se območje imenuje Hisarlik.
Troja naj bi bila na hribu Hisarlik, 6 kilometrov odjaka kosmač[[Dardanele|Dardanel]]. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino s [[Črno morje|Črnim morjem]]), je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal [[Agamemnon]] in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče [[trojanska vojna|trojanske vojne]].
Nekateri [[zgodovinar]]ji in [[arheolog]]i menijo, da sta bili ''Iliada'' in posledično ''Odiseja'' le izmišljeni [[književnost|književni deli]], ki pa sta temeljili na dogodkih med [[jonska kolonizacija|jonsko kolonizacijo]] Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehe [[stari Grki|starih Grkov]] pri [[kolonizacija|kolonizaciji]] notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna [[Hetitski imperij|hetitska država]]. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali narodno zavest med kolonizatorji.
