Azerbajdžan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 149:
Tri fizične lastnosti prevladujejo v Azerbajdžanu: Kaspijsko jezero, katerega obala predstavlja naravno mejo proti vzhodu, gorsko območje [[Visoki Kavkaz]] in obsežne ravnice v središču države. Obstajajo tudi tri gorske verige, Visoki in [[Mali Kavkaz]] ter gorovje Tališ, ki skupaj pokrivajo približno 40 % države<ref name="GEO">{{cite web|title=Azerbaijan: Biodiversity |url=http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |publisher=Central Asia and Transcaucasus Network on Plant Genetic Resources |accessdate=17 February 2017 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120208012911/http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |archivedate=8 February 2012 |date=2003 |url-status=dead }}</ref>. Najvišji vrh je gora Bazardüzü (4466 m), najnižja točka pa je v Kaspijskem morju (−28 m). Skoraj polovica vseh blatnih vulkanov na Zemlji je skoncentrirana v Azerbajdžanu, ti vulkani pa so bili tudi med nominirani za ''Sedem novih svetovnih čudes narave''<ref>{{cite news|last= |first= |title=Azerbaijan's mud volcanoes on Seven Wonders of Nature shortlist |work= |publisher=News.Az |url=http://www.news.az/articles/8581 |doi= |accessdate=8 February 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100210062717/http://www.news.az/articles/8581 |archivedate=10 February 2010 |url-status=live }}</ref>.
 
Glavni vodni viri so površinske vode. Vendar pa je le 24 od 8350 rek daljših od 100 km. Vse reke odtekajo v Kaspijsko morje. Drugo največje jezero je Sarisu (67 km²), najdaljša reka pa [[Kura (reka)|Kura]] (1515 km), ki priteče iz Armenije. Štirje glavni otoki (večja Pirallahı ter Cilov) v Kaspijskem jezeru imajo skupno površino več kot 30 kvadratnih kilometrov. Na polotokuApšeronskem Abşeronpolotoku in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto.
 
Od osamosvojitve Azerbajdžana leta 1991 je vlada sprejela ukrepe za ohranjanje okolja. Nacionalna zaščita okolja se je pospešila po letu 2001, ko se je državni proračun povečal zaradi novih prihodkov, ki jih zagotavlja plinovod Baku-Tbilisi-Ceihan. V štirih letih so se zaščitena območja podvojila in zdaj predstavljajo 8 % ozemlja države. Od leta 2001 je vlada ustanovila sedem velikih rezervatov in skoraj podvojila sektor proračuna, namenjenega varstvu okolja<ref>{{cite web|url=http://enrin.grida.no/htmls/azer/soe/ecology/html/ecology.html |title=Ecological problems in Azerbaijan |publisher=Enrin.grida.no |accessdate=30 June 2010}}</ref>.
Vrstica 313:
[[File:Baku pipelines.svg|thumb|Cevovod Južni Kavkaz pripelje zemeljski plin skozi Turčijo v Evropo]]
 
Zgodovina naftne industrije Azerbajdžana sega v starodavno obdobje. Arabski zgodovinar in popotnik Ahmed Al-Belaruri je v antiki razpravljal o gospodarstvu polotokaAbšeronskega Abšeronpolotoka, pri čemer je omenil zlasti njegovo nafto <ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/portal/Economy/OilStrategy/oilStrategy_02_e.html|title=HISTORY OF DEVELOPMENT OF OIL INDUSTRY|last=|first=|date=|website=|access-date=}}</ref>. V Azerbajdžanu je veliko naftovodov.
 
Regija Malega Kavkaza ima večino zlata, srebra, železa, bakra, titana, kroma, mangana, kobalta, molibdena, kompleksne rude in antimona. Septembra 1994 je bila podpisana 30-letna pogodba med državno naftno družbo Azerbajdžanske republike (SOCAR) in 13 naftnimi podjetji, med njimi Amoco, BP, ExxonMobil, Lukoil in Equinor. Ker lahko zahodne naftne družbe izkoriščajo globokomorska naftna polja, ki se jih sovjetska eksploatacija ni dotaknila, Azerbajdžan velja za eno najpomembnejših točk na svetu za raziskovanje in razvoj nafte <ref>{{cite web |title=Azerbaijan: Economy |publisher=globalEDGE |url=http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012194537/http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |url-status=dead |archive-date=12 October 2007 |accessdate=29 May 2007 }}</ref>. Medtem je bil ustanovljen Državni naftni sklad Azerbajdžana kot zunaj proračunski sklad za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, preglednosti upravljanja prihodkov od nafte in varovanja virov za prihodnje generacije.