Azerbajdžan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 290:
== Upravne enote ==
[[File:Azerbaijan economic regions.png|thumb|upright=1.8|right| 10 gospodarskih regij Azerbajdžana.]]
Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij, 66 rajonov (''rajon'') in 77 mest (''şəhər''), od katerih jih je 12 pod neposrednim nadzorom republike.
*Abšeron
*Aran
Vrstica 301:
*Šaki-Zaqatala
*Juhari-Karabah
== Gospodarstvo ==
Po pridobitvi neodvisnosti leta 1991 je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. [167] Bančni sistem Azerbajdžana sestavljajo centralna banka Azerbajdžana, poslovne banke in nebančne kreditne organizacije. Nacionalna (zdaj Centralna) banka je bila ustanovljena leta 1992 na podlagi Azerbajdžanske državne hranilnice, podružnice nekdanje Državne hranilnice ZSSR. Centralna banka deluje kot centralna banka Azerbajdžana, pooblaščena za izdajo nacionalne valute, azerbajdžanski manat in nadzor nad vsemi komercialnimi bankami. Dve glavni komercialni banki sta UniBank in državna Mednarodna banka Azerbajdžana.
V začetku 2000-ih je bila kronično visoka inflacija pod nadzorom. To je privedlo do uvedbe nove valute, novega azerbajdžanskega manata, ki je 1. januarja 2006 zatrdil gospodarske reforme in odpravil ostanke nestabilnega gospodarstva <ref>{{cite web| last = Mehdizade| first = Sevinj| title = Azerbaijan's New Manats: Design and Transition to a New Currency | publisher = Azerbaijan International| url = http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai143_folder/143_articles/143_manat.html}}</ref>.
Glede na poročilo Svetovne banke o poslovanju za leto 2019 je Azerbajdžan izboljšal svoj položaj na lestvici enostavnosti poslovanja s 57 na 25 <ref name=":2">{{Cite book|url=http://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf|title=Doing Business 2019|author=World Bank|publisher=World Bank Publications|year=2018|isbn=1464813264|location=|pages=5, 11, 13}}</ref>. Kot rezultat izvajanja rekordnega števila reform, ki so večinoma vključevale institucionalne spremembe med desetimi najpomembnejšimi izboljšavami, je poslovanje v Azerbajdžanu postalo lažje.
=== Energetika ===
[[File:Oil pump in Baku.jpg|thumb|Črpalna enota za mehansko črpanje nafte na obrobju Bakuja]]
Dve tretjini Azerbajdžana je bogata z nafto in zemeljskim plinom.<ref name="AZ">{{cite web |title=Azerbaijan – General Information |publisher=Heydar Aliyev Foundation |url=http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |accessdate=22 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070528033940/http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |archivedate=28 May 2007 |url-status=live }}</ref>
[[File:Baku pipelines.svg|thumb|Cevovod Južni Kavkaz pripelje zemeljski plin skozi Turčijo v Evropo]]
Zgodovina naftne industrije Azerbajdžana sega v starodavno obdobje. Arabski zgodovinar in popotnik Ahmed Al-Belaruri je v antiki razpravljal o gospodarstvu polotoka Abšeron, pri čemer je omenil zlasti njegovo nafto <ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/portal/Economy/OilStrategy/oilStrategy_02_e.html|title=HISTORY OF DEVELOPMENT OF OIL INDUSTRY|last=|first=|date=|website=|access-date=}}</ref>. V Azerbajdžanu je veliko naftovodov.
Regija Malega Kavkaza ima večino zlata, srebra, železa, bakra, titana, kroma, mangana, kobalta, molibdena, kompleksne rude in antimona. Septembra 1994 je bila podpisana 30-letna pogodba med državno naftno družbo Azerbajdžanske republike (SOCAR) in 13 naftnimi podjetji, med njimi Amoco, BP, ExxonMobil, Lukoil in Equinor. Ker lahko zahodne naftne družbe izkoriščajo globokomorska naftna polja, ki se jih sovjetska eksploatacija ni dotaknila, Azerbajdžan velja za eno najpomembnejših točk na svetu za raziskovanje in razvoj nafte <ref>{{cite web |title=Azerbaijan: Economy |publisher=globalEDGE |url=http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11®ionID=3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012194537/http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11®ionID=3 |url-status=dead |archive-date=12 October 2007 |accessdate=29 May 2007 }}</ref>. Medtem je bil ustanovljen Državni naftni sklad Azerbajdžana kot zunaj proračunski sklad za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, preglednosti upravljanja prihodkov od nafte in varovanja virov za prihodnje generacije.
Azeriqaz, poddružba SOCAR-ja, namerava do leta 2021 zagotoviti popolno uplinjanje države. Azerbajdžan je eden od pokroviteljev energetskih koridorjev vzhod-zahod in sever-jug. Železniška proga Baku – Tbilisi – Kars povezuje Kaspijsko regijo s Turčijo, dokončana je bila 2017. Transanatolski plinovod za zemeljski plin (TANAP) in čez-jadranski plinovod (TAP) bo dobavljal zemeljski plin iz azerbajdžanskega Šah Deniza plin v Turčijo in Evropo.
Azerbajdžan je podaljšal sporazum o razvoju ACG do leta 2050 v skladu s spremenjenim PSA, ki so ga 14. septembra 2017 podpisali SOCAR in so-podjetja (BP, Chevron, INPEX, Equinor, ExxonMobil, TP, ITOCHU in ONGC Videsh) <ref>{{cite web|url=http://www.bp.com/en/global/corporate/media/press-releases/the-azerbaijan-government-and-co-venturers-sign-amended-and-restated-azeri-chirag-deepwater-gunashli-psa.html|title=The Azerbaijan government and co-venturers sign amended and restated Azeri-Chirag-Deepwater Gunashli PSA {{!}} Press releases {{!}} Media {{!}} BP|last=|first=|date=|website=bp.com|language=en|access-date=21 September 2017}}</ref>.
=== Kmetijstvo ===
Azerbajdžan ima največji kmetijski bazen v regiji. Približno 54,9 % države so kmetijska zemljišča. V začetku leta 2007 je bilo kmetijskih zemljišč v uporabi 4,755,100 hektarjev. Istega leta so skupni lesni viri šteli 136 milijonov m³. Azerbajdžanski znanstveni raziskovalni inštituti so osredotočeni na travnike in pašnike, vrtnarstvo in subtropske kulture, zeleno zelenjavo, vinogradništvo in vinarstvo, gojenje bombaža in zdravilne rastline. Na nekaterih območjih je koristno gojiti žito, krompir, sladkorno peso, bombaž in tobak. Pomembni kmetijski proizvodi so tudi meso, mlečni izdelki ter vino in žgane pijače. Kaspijska ribiška industrija se osredotoča na vse manjši stalež jesetrov in belug. Leta 2002 je imela azerbajdžanska trgovska mornarica 54 ladij.
Nekatere izdelke, prej uvožene iz tujine, so začeli proizvajati lokalno. Med njimi so Coca-Cola podjetja Coca-Cola Bottlers LTD., Pivo Baki-Kastel, parket Nehir in oljne cevi EUPEC Pipe Coating Azerbaijan.
=== Turizem ===
[[File:Shahdag01.jpg|thumb|Gorsko letovišče Shahdag je največje zimsko letovišče v državi..]]
Turizem je pomemben del gospodarstva Azerbajdžana. Država je bila v 1980-ih znana turistična točka. Vendar je padec Sovjetske zveze in vojna v Gorskem Karabahu v 1990-ih škodovala turistični industriji in podobi Azerbajdžana kot turistične destinacije.
Šele leta 2000 je turistična industrija začela okrevati in država je od takrat doživela visoko rast števila turističnih obiskov in prenočitev. V zadnjih letih je Azerbajdžan postal tudi priljubljen za verski, zdraviliški in zdravstveni turizem. V zimskem času, gorsko letovišče Šahdag ponuja smučanje z najsodobnejšimi objekti.
Azerbajdžanska vlada je razvoj države postavila kot elitno turistično destinacijo kot glavno prednostno nalogo. Nacionalna strategija je, da turizem postane glavni, če ne celo največji prispevek k azerbajdžanskemu gospodarstvu. Te dejavnosti ureja ministrstvo za kulturo in turizem. Brezvizni dostop ima 63 držav. E-vizum - za obisk tujcev držav z vizumom v Azerbajdžanski republiki.
Glede na poročilo o svetovnem gospodarskem forumu o ''Konkurenčnosti potovanj in turizma'' je Azerbajdžan na 84. mestu.
=== Transport ===
Priročna lokacija Azerbajdžana na križišču večjih mednarodnih prometnih arterij, kot sta [[Svilna cesta]] in koridor jug-sever, poudarja strateški pomen prometnega sektorja za gospodarstvo države. Prometni sektor v državi vključuje cestni, železniški, letalski in pomorski promet.
Azerbajdžan je tudi pomembno gospodarsko središče pri prevozu surovin. Naftovod Baku – Tbilisi – Ceyhan (BTC) je začel obratovati maja 2006 in je dolg več kot 1774 km preko ozemelj Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. BTC je zasnovan tako, da letno prevaža do 50 milijonov ton surove nafte in iz naftnih polj Kaspijskega morja na svetovne trge. Plinovod Južni Kavkaz, tudi na ozemlju Azerbajdžana, Gruzije in Turčije, je začel delovati konec leta 2006 in ponuja plinsko polje Šah Deniz na evropskemu trgu dodatne dobave plina. Šah Deniz naj bi proizvedel do 296 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. [199] Azerbajdžan ima pomembno vlogo tudi v projektu Svilna cesta, ki ga sponzorira EU.
Leta 2002 je azerbajdžanska vlada ustanovila ministrstvo za promet s široko paleto političnih in regulativnih funkcij. Istega leta je država postala članica Dunajske konvencije o cestnem prometu. Prednostne naloge so nadgradnja prometnega omrežja in izboljšanje prevoznih storitev, da bi olajšali razvoj drugih sektorjev gospodarstva.
Gradnja železnice Kars – Tbilisi – Baku leta 2012 naj bi izboljšala promet med Azijo in Evropo s povezovanjem železnic na Kitajskem in Kazahstanu na vzhodu z evropskim železniškim sistemom na zahodu prek Turčije. V letu 2010 so se železniške proge širokega tira in elektrificirane železnice raztezale na 2918 km oziroma 1288 km. Do leta 2010 je bilo 35 letališč in en heliport.
=== Znanost in tehnologija ===
[[File:Shamakhi observatory.jpg|thumb|Astrofizični observatorij Šamahi]]
V 21. stoletju je nov naftni in plinski razcvet pripomogel k izboljšanju razmer v azerbajdžanskem znanstvenem in tehnološkem sektorju, vlada pa je začela kampanjo za posodobitev in inovacije. Vlada ocenjuje, da bo dobiček iz informacijske tehnologije in komunikacijske industrije naraščal in postal primerljiv s prihodkom iz proizvodnje nafte.
Azerbajdžan ima velik in stalno rastoči internetni sektor, na katerega večinoma ni vplivala finančna kriza 2007–2008; hitra rast se napoveduje vsaj še pet let.
Država prav tako napreduje pri razvoju svojega telekomunikacijskega sektorja. Ministrstvo za komunikacije in informacijske tehnologije (MCIT), ki je tudi upravljavec s svojo vlogo v Aztelekomu, je hkrati oblikovalec politike in regulator. Obstajajo štirje ponudniki GSM: Azercell, Bakcell, Azerfon (Nar Mobile), operaterji mobilnega omrežja Nakhtel in en CDMA.
V 21. stoletju so številni ugledni azerbajdžanski znanstveniki geodinamike in geotektonike, ki so bili navdihnjeni s temeljnimi deli Elchina Khalilova in drugih, zasnovali stotine postaj za napovedovanje potresa in potresno odpornih zgradb, ki zdaj predstavljajo večji del republiškega centra za potresno službo.
Azerbajdžanska nacionalna vesoljska agencija je 7. februarja 2013 iz vesoljskega centra v Francoski Gvajani v orbito izstrelila svoj prvi satelit AzerSat 1 v orbitalnih položajih 46 ° vzhodno. Satelit pokriva Evropo in pomemben del Azije in Afrike ter služi za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter interneta. Izstrelitev satelita v orbito je prvi korak Azerbajdžana pri uresničevanju cilja postati država z lastno vesoljsko industrijo, ki bo sposobna v prihodnosti uspešno izvesti več projektov.
== Kultura in hrana ==
| |||