Koruza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'Kategorija:Biogoriva Kategorija:Žita Kategorija:Trave Kategorija:Kulturne rastline aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa' Oznake: zamenjano ponavljanje znakov blanking vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.141.119 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Martin Urbanec Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Koruza}}
{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Koruza
| image = Zea mays.jpg
| image_width = 200px
| image_caption = Kultivarji koruze
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice)
| ordo = [[Poales]] (travovci)
| familia = [[Poaceae]] (trave)
| genus = ''[[Zea]]'' (koruza)
| species = '''''Z. mays'''''
| binomial = ''Zea mays''
| binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]]
}}
[[File:Zea mays 'Ottofile giallo Tortonese' MHNT.BOT.2015.34.1.jpg|thumb|''Zea mays "Ottofile giallo Tortonese”'']]
'''Korúza''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Zea mays''''') je [[enoletnica|enoletna]] [[žitarica]], izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze. Udomačili so jo v [[Mezoamerika|Mezoameriki]]. Največje pridelovalke koruze na svetu so [[ZDA]], v Evropi pa jo predvsem prideljujejo jugovzhodne dežele.
Nekatere sorte koruze v nekaterih predelih rastejo tudi do 7 [[meter|m]]. Drugače pa je večina sort, ki se znajdejo na trgu, visokih do 2,5 m. Sladka koruza je po navadi nižja od poljske. Med žiti je koruza na tretjem mestu po razširjenosti, takoj za rižem in pšenico. Rastlina zahteva toplo podnebje in precej vlage. Klas je v obliki storža, obdan z ličjem.
== Opis ==
Koruza spada v [[družina (biologija)|družino]] [[trave|trav]] in je enoletna rastlina, ki jo ljudje gojijo za prehrano in za živalsko krmo. [[Steblo]] je okroglo, ravno in votlo, sestavljeno pa je iz 8 - 21 členkov. Iz vsakega kolenca poganjata po dva nasprotna ozka in proti koncu zašiljena [[list (rastlina)|lista]]. Posamezen list je dolg med 30 in 100 cm in je vzporedno ožiljen. Po sredini lista poteka glavna žila. Rastlina ima ženske in moške [[cvet]]ove, ki so med seboj ločeni. Moški cvetovi se nahajajo na vrhu rastline, ženski pa poženejo izza najnižjih listov rastline. Oplojeni ženski cvetovi razvijejo zrna, ki so zbrana v [[strok]]e, v katerih je lahko od 30 do 1000 semen.Ta so lahko različnih barv, od rumene ali bele do rdeče ali črne<ref>{{cite web|url=https://www.plantvillage.com/topics/corn-maize/infos/|title=Description|accessdate=2013-07-19}}</ref>.
== Koruzno zrno ==
Koruzno zrno se po obliki in velikosti precej razlikuje od zrn ostalih vrst žit. Po barvi ločimo belo, rdečo in rumeno koruzo, po velikosti zrn pa drobno in debelozrnato. [[Kalček]] je precej večji kot pri drugih žitih, saj zajema 9 - 16 % zrna.
Vsebnost [[maščobe|maščob]] v koruzi je zatorej nekoliko višja kot pri večini ostalih žit. Glede na zgradbo zrna ločimo zobanko, poltrdinko, trdinko in pokovko. To pogojuje njeno uporabno vrednost. Poltrdinka in trdinka sta najprimernejši za mletje v [[zdrob]]e in [[moka|moko]] ter izdelavo koruznih [[kosmiči|kosmičev]]. Zobanke so primernejše za t. i. mokro mletje pri katerem pridobivamo koruzni [[škrob]], ki ga lahko naprej [[hidroliza|hidroliziramo]] do [[dekstroza|dekstroze]], [[koruzni sirup|koruznega sirupa]] ali [[glukoza|glukoze]], ali pa ga uporabljamo kot sredstvo za zgoščevanje.
== Zgradba koruznega zrna ==
Ločimo več vrst koruze, ki se razlikujejo tako po obliki kot tudi po sestavi zrnja. Glavni sestavni deli koruznega zrna so meljak (endosperm), kalček in luska. Za predelavo je najvažnejši del endosperm iz katerega dobimo drobljenec, zdrob in moko. Nezaželen pa je '''kalček''', ki lahko predstavlja od 9 - 16 % mase zrna in ga v procesu predelave koruze izdvajamo. Vsebuje dosti maščob, pa tudi [[beljakovine|beljakovin]], [[sladkor]]jev in [[pepel]]a. V njem najdemo še [[vitamin]]e in [[encim]]e.
'''ENDOSPERM''' je sestavljen iz t. i. moknatega in klenega endosperma. Tik ob luski je alevronski sloj (ca. 3 %), ki se izdvaja z lusko.
'''KLENI ENDOSPERM''' se nahaja ob zunanjem delu zrna. Delež klenega endosperma je zelo važen pokazatelj tehnološke kvalitete, saj je od njega odvisen delež zdrobov in drobljenca pri predelavi. Pri zobankah je to razmerje 2:1 v korist klenega endosperma, pri trdinkah pa je endosperm v celoti klen. Ta kleni del endosperma vsebuje več beljakovin in ima bolj zbita škrobna zrnca. Ta del je mehansko zelo odporen in se težko drobi. Dobljeni drobljenec je sipek in delci imajo pravilno poliedrično obliko.
'''MOKNATI ENDOSPERM''' zapolnjuje prostor med kalčkom in klenim endospermom. Beljakovinske matrice okoli granul škroba so tanke, z zračnimi medprostori. Zato je ta del mehansko neodporen in se pri mletju prvi drobi v drobne delce moke in delno v delce zdroba. Za predelavo je poleg '''razmerja kleni - moknati endosperm''' pomemben pokazatelj kvalitete tudi količina lomljenih in napokanih zrn. Na odprtih delih zrn se rade zaredijo plesni, ki s svojimi škodljivimi produkti (mikotoskini) kvarijo surovino.
== Pridelava ==
{| class="wikitable" border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" align="right" style="clear:left"
! colspan=3|Največje pridelovalke koruze v letu 2009
|-
! Država
! Pridelava (v tonah))
! <small>Opomba</small>
|-
| {{USA}}||align=right|333.010.910||
|-
| {{CHN}}||align=right|163.118.097||
|-
| {{BRA}}||align=right|51.232.447||
|-
| {{MEX}}||align=right|20.202.600||
|-
| {{IDN}}||align=right|17.629.740||
|-
| {{IND}}||align=right|17.300.000||
|-
| {{FRA}}||align=right|15.299.900||
|-
| {{ARG}}||align=right|13.121.380||
|-
| {{RSA}}||align=right|12.050.000||
|-
| {{UKR}}||align=right|10.486.300||
|-
|- bgcolor="#CCCCCC"
| '''Skupaj svet'''||align=right| '''817.110.509'''||'''[A]'''
|-
|colspan=5 style="font-size:.7em"|Brez simbola = uradna številka, A = uradni, neuradni podatki ali ocena).<ref name="FAOstats">{{cite web|title=Maize, rice and wheat : area harvested, production quantity, yield|url=http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567|author=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Oddelek za statistiko|year=2009}}</ref>
|}
Koruzo so leta 2009 gojili na več kot 159 milijon [[hektar]]ih kmetijskih površin, povprečni pridelek pa je bil nekaj več kot 5 t/ha.
=== Pridelava koruze v Sloveniji ===
V Sloveniji je bila po statističnih podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] leta 2010 koruza posejana na 36.433 hektarjih, leta 2011 na 40.185 hektarjih in leta 2012 na 39.166 hektarjih kmetijskih površin. Leta 2010 je bilo v Sloveniji po istih podatkih pridelano 311.117 ton koruze za zrnje, leta 2011 nekoliko več (349.030 ton), leta 2012 pa le 277.358 ton. Povprečen pridelek je torej znašal leta 2010 8,5 t/ha, leta 2011 8,7 t/ha, leta 2012 pa le 7,1 t/ha<ref>Podatki Statističnega urada RS, dostopano 19. julija 2013</ref>.
== Prehranska vrednost ==
Koruzno zrno vsebuje veliko [[tiamin]]a [[B1]], 150 miligramov na 100g koruze. Ta [[vitamin]] je pomemben pri [[Krebsov cikel|Krebsovemu ciklu]] za tvorbo energije, saj pri [[presnova|presnovi]] pomaga razgraditi molekule [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] v [[molekula|molekule]] [[glukoza|glukoze]]. Glukoza pa je vir energije za možganske in živčne celice. Vsebuje tudi [[mangan]], ki skrbi za mentalno vitalnost, izboljšuje spomin in koncetracijo. Še ostali vitamini in [[minerali]], ki jih najdemo v koruzi: [[biotin]], [[niacin]], [[pantotenska kislina]], [[folna kislina]], [[železo]], [[magnezij]], [[cink]], [[selen]].
== Škodljivci in bolezni na koruzi ==
Največji škodljivci koruze so ličinke (strune) hroščev pokalic ([[Agriotes ustulatus]], [[Agriotes sputator]], [[Agriotes obscurus]], [[Agriotes lineatus]]), ki obžirajo seme, korenine in pritlehni del stebla koruze. Poleg strun so pomembni škodljivci koruze tudi [[Koruzna vešča]] (''Ostrinia nubilalis''), katere [[gosenice]] vrtajo rove po steblih in storžih in [[koruzni hrošč]] (''Diabrotica virgifera virgifera''), ki se hrani na koruznih listih, njihove ličinke pa se sprva prehranjujejo na nežnejšem zunanjem koreninskem tkivu oziroma na koreninskih laskih, kasneje pa vrtajo rove v korenine.<ref name="Agro">{{cite web|url=http://www.agroruse.si/koruza/skodljivci/|title=Škodljivci v koruzi|publisher=Agro Ruše|accessdate=2013-07-19}}</ref>.
Med najpomembnejše bolezni koruze spadajo glivične okužbe povzročene od gliv iz rodu H. turcicum, H. carbonum, H. mayd, ki povzročajo listno pegavost in progavost, okužbe z glivami iz rodu Fusarium (F. graminearum, F. moniliforme, F. culmorum, F. sambucinum, F. lateritium), [[koruzna rja]] (''Puccina maydis''), [[koruzna plesen]] (''Sclerophthora macrosperma'') ter [[koruzna snet]] (''Ustilago maydis'')<ref>{{cite web|url=http://www.agroruse.si/koruza/bolezni/|title=Bolezni v posevkih koruze|publisher=Agro Ruše|accessdate=2013-07-19}}</ref>.
Koruzna snet je [[glive|gliva]], ki je mlada užitna, njeno meso pa je sladkasto in aromatično. Tudi sicer velja koruzna snet za odlično, vsestransko uporabno glivo, dokler je mlada in trdna. Zrel [[trosni prah]] pa lahko povzroči zastrupitve. Prav zaradi okusnosti koruzne sneti so se ponekod lotili umetne gojitve, saj iz vsakega zrna okužene koruze zraste nova rastlina, na kateri se razvije trosnjak glive. Tako lahko [[kmet]], ki goji okuženo koruzo s prodajo sneti zasluži veliko več kot bi zaslužil s prodajo koruze. Gliva najbolje uspeva pri [[temperatura]]h med 25 in 34 °C in sicer v času zurenja koruze. Pri nekaterih [[pleme]]nih [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]] so koruzno snet uporabljali za spodbujanje [[popadki|popadkov]] pri [[nosečnica]]h<ref name="labor">{{cite book | author=O'Dowd, Michael J. | title=The History of Medications for Women | publisher=Taylor & Francis | year=2001 | id=ISBN 1-85070-002-8}} [http://books.google.com/books?ie=ISO-8859-1&hl=en&id=nRG_SbX6h8AC&pg=PA410&lpg=PA410&dq=corn+smut+history&prev=http://books.google.com/books%3Fq%3Dcorn%2Bsmut%2Bhistory%26lr%3D%26safe%3Doff%26client%3Dfirefox-a&sig=HCdrjn9BePhUkWILi_C07ao2oOU p. 410, via Google Books]</ref>.
== Pridobivanje bioetanola iz koruze ==
V zadnjih letih se proizvodnja bioetanola iz koruze povečuje, kar koruzi dviga ceno na tržišču. Energijska učinkovitost pridobivanja etanola iz sladkorja ali drugih nizkopolimernih ogljikovih hidratov iz zrn koruze je sicer nizka. O pridobivanju iz koruze poteka celo razprava, ali se pridobi več energije kot jo je potrebno vložiti, ali ne<ref>[[Združene države Amerike|Ameriško]] [[DOE|Ministrstvo za enegijo (DOE)]] trdi, da je učinek pridobivanja etanola iz koruze že sedaj pozitiven [http://www1.eere.energy.gov/biomass/net_energy_balance.html], nekateri znanstveniki pa, da je neto bilanca negativna [http://www.news.cornell.edu/stories/July05/ethanol.toocostly.ssl.html].</ref>.
== Reference ==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|koruza|Koruza}}
{{Kategorija v zbirki|Zea mays}}
{{Wikivrste|Zea mays|Koruza}}
[[Kategorija:Biogoriva]]
[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Trave]]
[[Kategorija:Kulturne rastline]]
{{normativna kontrola}}
| |||