Redakcija: 14:23, 15. januar 2020 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji osveženi podatki v infopolju ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:32, 16. januar 2020 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji dodano Novejše urejanje →
Vrstica 79: Nekdanjo avtonomno pokrajino [[Gorski Karabah]] na zahodu Azerbajdžana so po razpadu [[Sovjetska zveza\|Sovjetske zveze]] zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana [[Republika Arcah]], ki je ne priznava nobena država članica [[Organizacija združenih narodov\|Združenih narodov]]. == Zgodovina == {{glavni\|Zgodovina Azerbajdžana}} {{multiple image \| align = left \| direction = horizontal \| header = Dekliški stolp in Širvanšahova palača v starem mestu Baku sta Unescova svetovna dediščina, zgrajena v 11. do 12. stoletju. \| image1 = Qız qalası ümumi 2016.jpg \| alt1 = Dekliški stolp \| caption1 = \| width1 = 160 \| image2 = Şirvanşahlar saray kompleksi.jpg \| alt2 = Širvanšahova palača \| caption2 = \| width2 = 185 }} === Antika === {{glavni\| Albanija, Kavkaz}} [[File:Ancient Azerbaijan 4.jpg\|thumb\|Petroglifi v narodnem parku Gobustan iz 10. tisočletja pred našim štetjem, kar kaže uspešno kulturo. Gre za znamenitost Unescove svetovne dediščine, ki velja za »izjemno univerzalno vrednoto«.]] Najstarejši dokazi o naseljevanju ljudi na območju Azerbajdžana segajo v pozno [[kamena doba\|kameno dobo]] in so povezani z kulturo Guručaj v [[Azohške jame]] <ref>{{cite web\| last = Azakov\| first = Siyavush\| title = National report on institutional landscape and research policy Social Sciences and Humanities in Azerbaijan\| website = Institute of Physics\| publisher = Azerbaijan National Academy of Sciences\| url = http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf\| accessdate = 27 May 2007\| url-status=dead\| archiveurl = https://web.archive.org/web/20111116061819/http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf\| archivedate = 16 November 2011\| df = dmy-all}}</ref>. Kulture zgornjega [[paleolitik]]a in pozne [[bronasta doba\|bronaste dobe]] so potrjene v jamah v kraju Tağılar, Damcılı, Zar, Yataq-yeri ter v [[nekropola]]h [[Lejlatepska kultura\| Lejla Tepe]] in [[Saraj Tepe]]. Zgodnji naseljenci so bili [[Skiti]] v 9. stoletju pred našim štetjem. Za njimi so na območje južno od [[Aras (reka)\|Aras]]a prišli iranski [[Medijci]]. Medijci so med 900–700 pr. n. št. zgradili obsežno cesarstvo, ki je bilo okoli leta 550 pred našim štetjem integrirano v [[Ahemenidsko cesarstvo]]. V obdobju Ahemenidov je prišlo do širjenja [[Zaratustrstvo \|zaratustrstva]] <ref>{{Cite book\|last=Chaumont\|first=M. L.\|chapter=Albania\|title=Encyclopædia Iranica\|year=1984\|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm}}</ref>. Kasneje je območje zasedel [[Aleksander Veliki]], za njim pa je bil del [[Selevkidsko cesarstvo \|Selevkidskega cesarstva]]. V tem obdobju se je zaratustrstvo razširilo na Kavkaz in v [[Atropatena\| Atropateno]]. Kavkaški Albanci, prvotni prebivalci severovzhodnega Azerbajdžana, so vladali tem območjem od približno 4. stoletja pred našim štetjem in ustanovili neodvisno kraljestvo. === Od Sasanidov do Safavidov === [[Sasanidsko cesarstvo]] je kavkaško Albanijo leta 252 spremenilo v vazalno državo, kralj Urnajr pa je v 4. stoletju uradno sprejel krščanstvo kot državno vero <ref>{{Cite book\|title=Christianity: The Biography: 2000 Years of Global History\|last=Shaw\|first=Ian\|publisher=Zondervan Academic\|year=2017\|isbn=978-0310536284\|location=\|pages=}}</ref>. Kljub vladavini Sasanidov je Albanija ostala entiteta v regiji do 9. stoletja in ohranila svojo monarhijo. Kljub temu, da je bil eden glavnih vazalov sasanidskega cesarja, je imel albanski kralj navidezno oblast, ''marzban'' (vojaški guverner) pa je imel večino civilne, verske in vojaške oblasti. V prvi polovici 7. stoletja je kavkaška Albanija kot vazal Sasanidov, po osvajanju Perzije, spadala pod nominalno muslimansko oblast. [[Omajadski kalifat]] je pregnal tako Sasanide kot Bizantince iz [[Zakavkazje\|Zakavkazja]] in spremenil kavkaško Albanijo v vazalno državo po krščanskem odporu, ki ga je vodil kralj [[Javanšir]] in je bil leta 667 zatrt. Močan vakuum, ki ga je zapustil propad [[Abasidski kalifat \|Abasidskega kalifata]], so zapolnile številne lokalne rodbine, kot Salaridi, Sadžidi in Šadadidi. V začetku 11. stoletja so ozemlje postopoma zavzeli [[Oguzi]], Turki iz Srednje Azije. Prva od teh ustanovljenih turških rodbin je bilo [[Seldžuki \|Seldžuško cesarstvo]], ki je na območje, ki je danes znano kot Azerbajdžan, vstopilo do leta 1067. Predturško prebivalstvo, ki je živelo na ozemlju sodobnega Azerbajdžana, je govorilo več [[Indoevropski jeziki \|indoevropskih]] in kavkaških jezikov, med njimi [[armenščina\|armensko]] in[[iranski jeziki\| iranske jezike]], [[azarski jezik]], ki ga je postopoma zamenjala [[turški jeziki\|turščina]], zgodnji predhodnik današnjega [[Azerbajdžanščina \|azerbajdžanščine]] <ref>{{cite book\|last=Yarshater\|first=E.\|chapter=The Iranian Language of Azerbaijan\|title=Encyclopædia Iranica\|volume=III/2\|year=1987\|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/azerbaijan-vii}}</ref>. Nekateri jezikoslovci so tudi navedli, da so tatijska narečja iranskega Azerbajdžana in Azerbajdžanske republike, podobna tistim, ki jih govorijo Tati, izvirala iz azarskega jezika <ref>{{cite book \|last=Ludwig \|first=Paul\|year=1998\|location= Cambridge\|title=Proceedings of the Third European Conference of Iranian Studies\|volume= 1 \|edition= Nicholas Sims-Williams (ed.) \|publisher= Wiesbaden: Reichert \|isbn=978-3-89500-070-6}}</ref>. Pod Seldžuki so lokalni pesniki, kot sta Nizami Gandžavi in Khaqani, povzročili razcvet perzijske literature na ozemlju današnjega Azerbajdžana. Lokalna rodbina Širvanšah je postala vazal [[Timuridi\|Timurjevega cesarstva]] in mu pomagala v njegovi vojni z vladarjem [[Zlata horda\|Zlate horde]] [[Toktamiš]]em. Po Timurjevi smrti sta nastali dve neodvisni in rivalski državi: Kara Kojunlu in Ak Kojunlu. Širvanšahi so se vrnili in ohranili visoko stopnjo avtonomije kot lokalni vladarji in vazali od leta 861 in to več stoletij naprej. Leta 1501 je iranska rodbina Safavidov pokorila Širvanšahe in pridobila njihove posesti. V naslednjem stoletju so Safavidi nekoč sunitsko prebivalstvo spremenili v šiitski islam, kot so to storili s prebivalstvom v današnjem Iranu <ref>{{cite book \|last=Akiner\|first=Shirin \|authorlink= \|year=2004\|title=The Caspian: Politics, Energy and Security\|page= 158 \|edition= \|publisher=RoutledgeCurzon \|url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC\|isbn=978-0-7007-0501-6}}</ref>. Safavidi so Širvanšahom dovolili, da ostanejo na oblasti pod safavidskim [[suzerenstvo]]m do leta 1538, ko jih je Safavidski kralj Tahmasp I. (vladal 1524–1576) popolnoma odstavil in to območje določil kot provinco Širvan. Sunitski Osmani so uspeli zasesti dele današnjega Azerbajdžana kot posledico osmansko-safavidske vojne 1578–1590; do začetka 17. stoletja jih je izpodrinil iranski vladar [[Abas I. Veliki \|Abas I.]] (vladal 1588–1629). Ob propadu Safavidskega cesarstva so Baku in njegovo okolico na kratko zasedli Rusi kot posledico rusko-perzijske vojne 1722–1723. Kljub kratkim posredovanjem sosednjih iranskih tekmecev je dežela današnjega Azerbajdžana ostala pod iransko oblastjo od prvega pojava Safavidov do 19. stoletja. == Površje == Vrstica 93 ⟶ 127: * [[Gorski Karabah]] == ~~Viri~~Sklici == {{~~opombe~~sklici\|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category \|Azerbaijan}} {{wikislovar}} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html CIA World Factbook] * [https://curlie.org/Regional/Asia/Azerbaijan Curlie Azerbaijan] * [http://AZER.com Azerbaijan International] * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/1235976.stm Country profile] from [[BBC]] * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AZ Key Development Forecasts for Azerbaijan] from International Futures * [http://www.visions.az/en/ Visions of Azerbaijan Journal] of The European Azerbaijan Society * [https://web.archive.org/web/20090816203105/http://azerbaijan.tourism.az/?%2Fen%2F Azerbaijan Tourism Portal] * {{Wikiatlas\|Azerbaijan}} * [http://www.visions.az/en/travel_tourism/page/1/ Travel in Azerbaijan] in Visions of Azerbaijan Journal {{Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} ~~{{geo-stub}}~~ [[Kategorija:Evropske države]]

Azerbajdžan: Razlika med redakcijama