Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

dodanih 19.350 zlogov ,  pred 6 meseci
m
rvv
m (rvv)
|leader_title2 = predsednik [[Svet ministrov Bosne in Hercegovine|Sveta ministrov]]
|leader_name2 = [[Zoran Tegeltija]]
|leader_title3 = [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine|visoki predstavnik]]
irana, zraven tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključenja v vladajoči družbeni sloj - Bosna je tako edini primer Otomanskega imperija, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov.
|leader_name3 = [[Valentin Inzko]]<sup>4</sup>
|area_rank = 125.
|area_magnitude = 1_E10
|area_km2 = 51.197
|percent_water = zanemarljivo
|population_census = 3.531.159<ref name="popis2013">http://www.popis.gov.ba/popis2013/doc/RezultatiPopisa_BS.pdf</ref>
|population_census_year = 2013
|population_density_km2 = 69,0
|GDP_PPP = 30 milijard USD
|GDP_PPP_rank = 90.
|GDP_PPP_year = 2006
|GDP_PPP_per_capita = 7.692 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank = 80.
|Gini = 26,2
|Gini_year = 2001
|Gini_category = <font color="#e0584e">visoka</font>
|sovereignty_type = [[neodvisnost]]
|sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]
|established_event1 = razglašena
|established_date1 = 1. marca 1992
|established_event2 = priznana
|established_date2 = 6. aprila 1992
|HDI = {{rast}} 0.800
|HDI_rank = 62.
|HDI_year = 2004
|HDI_category = <font color="#009900">visok</font>
|currency = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|konvertibilna marka]]
|currency_code = BAM
|country_code =
|time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .ba
|calling_code = 387
|footnote1 = predsednik predsedstva; [[Hrvati|Hrvat]].
|footnote2 = član predsedstva; [[Bošnjaki|Bošnjak]].
|footnote3 = član predsedstva; [[Srbi|Srb]].
|footnote4 = Ni član vlade. Visoki predstavnik je mednarodni civilni nadzornik uveljavljanja miru, ki ima vso oblast, da razpusti izvoljene in neizvoljene uradnike in razglasi zakonodajo.
}}
 
'''Bosna in Hercegovina''' (izvirno: ''Bosna i Hercegovina'', okrajšava ''BiH'', [[srbščina|srbska]] [[cirilica]]: ''Боснa и Херцеговина''), neformalno samo '''Bosna''', je [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], nekdanja [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|socialistična republika]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije (SFRJ)]].
 
Nahaja se v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na zahodu in severu meji na [[Hrvaška|Hrvaško]], na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]] in na jugovzhodu na [[Črna gora|Črno goro]], na jugu pa ima pri naselju [[Neum]] dostop do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], prav tako ima pomorsko mejo z [[Italija|Italijo]]. Glavno mesto države je [[Sarajevo]].
 
Bosna in Hercegovina je skoraj [[celinska država]], saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del [[Bosna|Bosne]] ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima [[Sredozemsko podnebje]].
 
 
== Etimologija ==
Prva ohranjena široko priznana omemba [[Bosna|Bosne]] je v ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII]] sredi 10. stoletja (med 948 in 952), ki opisuje "majhno deželo" (χωρίον v [[Grščina|grščini]]). "Bosona" (οσώνα).
 
Ime naj bi izhajalo iz imena reke [[Bosna (reka)|Bosne]], ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime ''Bosna'' izviralo iz [[Iirski jeziki|ilirskega]] * "bas-an-as"), ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena "bos" ali "bogh" - kar pomeni "tekoča voda". Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, [[William Miller|Williama Millerja]], so slovanski naseljenci v Bosni "prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot ''Bošnjake''.
 
Ime ''Hercegovina'' ("herzogova zemlja", iz nemške besede za "vojvodo<nowiki>''</nowiki>) izvira iz naslova bosanskega magnata [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića Kosače]], "Herceg (Herzog) Huma in obale" (1448). Hum, nekdanje [[Zahumje]], je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojil Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot [[Hercegovski Sandžak]] (Hersek) v okviru pašaluka v [[Bosanski pašaluk|Bosni]] do ustanovitve kratkotrajnega [[Hercegovski Pašaluk|Hercegovskega Pašaluka]] leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 20. stoletja, po kateri je entiteta postala splošno znana kot ''Bosna in Hercegovina''.
 
Ob razglasitvi neodvisnosti je država prevzela ime Republika Bosna in Hercegovina, toda s podpisom [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] je morala spremeniti ime v Bosno in Hercegovino.
 
== Geografija ==
 
[[Slika:General Map of BiH.jpg|thumb|300px|left|Pregledna karta Bosne in Hercegovine]]
 
Bosna in Hercegovina leži na zahodnem [[Balkan]]u in si deli zahodno ter severno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] (932&nbsp;km), vzhodno s [[Srbija|Srbijo]] (302&nbsp;km) in jugovzhodno s [[Črna gora|Črno goro]] (225&nbsp;km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje [[Dinarsko gorovje]] - z najvišjim vrhom države [[Maglič]], 2387 m -, na severovzhodu se spusti v [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]; 26-kilometrski pas na jugu države se dotika [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Večji del površja leži na [[kras|kraških]] tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana.
 
Večji reki sta [[Bosna (reka)|Bosna]] in [[Sava]] ter njuni pritoki [[Una]], [[Drina]] in [[Vrbas]]. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje, le nekaj tokov, med njimi [[Neretva]], se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so [[Poljedelstvo|rodovitna območja]].
 
Jug države zaznamuje [[sredozemsko podnebje]] s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine umaknjen severni del države ima [[celinsko podnebje]] z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine.
 
Podlago v glavnem sestavljajo [[rjave prsti]], na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo [[bukev|bukovi]] gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je [[biotska raznovrstnost]] v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča [[sol]]i, [[mangan]]a, [[srebro|srebra]], [[svinec|svinca]], [[baker|bakra]], [[železova ruda|železove rude]], [[krom]]a in [[premog]]a.
 
[[okoljski problemi|Okoljski]] in povezani problemi, kakršni so [[Industrija|industrijsko]] [[onesnaževanje zraka]], primanjkovanje [[pitna voda|pitne vode]] in neustrezna sanitarna oskrba, so sicer pereči že več desetletij, a je zastarela in zaradi [[vojna v BiH|državljanske vojne]] opustošena infrastruktura preusmerila pozornost s potrebe po naložbah v varovanje okolja na zagotavljanje osnovnih potreb in storitev, ki mnogokrat niso v skladu s sodobnimi okoljskimi standardi.
 
== Zgodovina ==
 
V obdobju [[neolitik]]a so na območju današnje Bosne in Hercegovine živeli [[Iliri]]. Celotna Ilirija je prešla pod oblast [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] do leta 9 n.š., ob razkolu [[krščanstvo|krščanstva]] na zahodno [[rimokatoliška cerkev|rimokatoliško]] in vzhodno [[pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] pa je meja - prvič zarisana okoli leta 285 - potekala prav prek Bosne.
 
V zgodovinskem času med [[Stari Rim|Rimljani]] in [[Slovani]], ti so se na [[zahodni Balkan|zahodnem Balkanu]] naselili v [[6. stoletje|6. stoletju]], so po območju večkrat pustošile nomadske skupine [[Goti|Gotov]], [[Alani|Alanov]], [[Huni|Hunov]] in [[Avari|Avarov]]. V drugem valu slovanskega naseljevanja v [[7. stoletje|7. stoletju]] so v regijo prišla [[Srbi|srbska]] in [[Hrvati|hrvaška]] plemena. Nedolgo zatem, leta 958, se je pojavila prva omemba imena Bosna.
 
V [[srednji vek|srednjem veku]] si je regijo zaradi goratosti in slabe dostopnosti istočasno lastilo več bližnjih imperijev in kraljestev. Tamkajšnji Slovani pa so bili pretežno [[kristjani]] obeh vej. 1180. leta je [[ban Kulin]] zasnoval prvo jedro [[Bosna|bosanske]] države, ki ga je nadalje razvijal [[ban]] [[Štefan II. Kotromanić]] v obdobju svoje vladavine 1322-1353, med drugim tudi z osvojitvijo takratnega Huma (območje, danes znano kot [[Hercegovina]]). Država je svoj vrh doživela pod vodstvom [[Tvrtko I. Kotromanić|Štefana Tvrtka I.]] v času med 1353 in 1391, ko je za kratko obdobje uživala status najmočnejše in najbolj cvetoče slovanske države na [[Balkan]]u.
 
=== Otomanski imperij ===
 
Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Otomanski imperij|otomanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega otomanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tjakaj pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Otomanskega imperija. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva.
 
Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija otomanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu religijo zamenjali za muslimansko. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, zraven tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključenja v vladajoči družbeni sloj - Bosna je tako edini primer Otomanskega imperija, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov.
 
Muslimanska slovanska elita si je do [[19. stoletje|19. stoletja]] zagotovila veliko mero notranje neodvisnosti od centralne oblasti in je zato nasprotovala takratnim reformam ([[tanzimat]]), ki bi modernizirale družbeni ter upravni sistem in zmanjšale pravice lokalnih vladajočih elit do izkoriščanja že tako slabo preskrbljenega in posledično upornega prebivalstva. Izrazita trenja so zato v najpoznejšem obdobju otomanske prisotnosti v Evropi potekala tako med lokalnimi in centralnimi oblastmi kot med krščanskim ruralnim prebivalstvom in lokalnimi oblastmi.
[[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]]
 
Še v istem tednu so izbruhnili spopadi v BIH. Poleti je srbska vojska nadzorovala že več kot 60% bosanskega ozemlja. Bošnjaki so ustanovili Armado BiH, ki se dolgo časa ni mogla učinkovito upirati srbski vojski, ki je osvojila velik del ozemlja na severu in vzhodu države. Sarajevo, ki je bilo večinoma poseljeno z bošnjaškim prebivalstvom, v okolici pa s srbskim, se je znašlo v srbskem obroču. Mednarodna skupnost se ni odzvala drugače kot z misijo [[UNPROFOR]], ki je delen uspeh dosegla zgolj pri dostavljanju in razdeljevanju humanitarne pomoči.
 
Hrvati so ustanovili svojo vojsko (HVO - Hrvaški obrambni svet), ki je nadzirala večino Hercegovine in centralne Bosne. Spomladi 1993 so se začeli spopadi med HVO-jem in Armado BiH. Spopadi so razdelili Mostar in še nekatera manjša mesta v centralni Bosni.
 
Vse tri strani so izvajale etnično čiščenje in pregone prebivalstva, ki ga niso imeli za svojega. Zbežalo je na sto tisoče ljudi.
 
Mednarodna skupnost se je medtem le medlo odzivala na razmere, in sicer s pogajanji in gospodarskimi sankcijami. Izjalovil se je tudi poskus vzpostavitve demilitariziranih območij, med drugim v [[Srebrenica|Srebrenici]], kjer je julija [[1995]] prišlo do [[pokol v Srebrenici|največjega pokola]] v [[Evropa|Evropi]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že maja 1993 pa je bilo ustanovljeno [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki je do [[1999]] hujših zločinov obtožilo več kot 50 oseb, med njimi voditelja [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] Radovana Karadžića. S časom so se pod pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pričeli umirjati zlasti konflikti med muslimansko in hrvaško stranjo, slednja se je bila naposled marca [[1994]] primorana strinjati z vzpostavitvijo muslimansko-hrvaške federacije.
 
Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrookea]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta.
 
Sporazum je uveljavil novo [[ustava|ustavo]], mednarodno organizirane [[volitve]] in Bosno kot državo dveh entitet, [[Federacija BiH|bošnjaško-hrvaško federacijo]] na eni ter [[Republika srbska|Republiko srbsko]] na drugi strani. Poskrbljeno naj bi bilo za neovirano vrnitev 2,3 milijona [[begunci|beguncev]] (nekaj več kot 50 % predvojnega prebivalstva države), misijo [[UNPROFOR]] naj bi nadomestila nova 60.000-članska Implementation Force ([[IFOR]]) pod vodstvom organizacije NATO, kasneje preoblikovana v Stabilization Force ([[SFOR]]) z 31.000 člani. Daytonski sporazum pa tudi danes ne zagotavlja trdnega miru ali učinkovitega sodelovanja med še vedno sprtimi stranmi. S svojih domov ostaja izseljenih več kot 800 tisoč beguncev, medetnično kulturno sodelovanje je šibko, [[predstavnik OZN v BiH|predstavnik OZN v Bosni]] pa deluje kot pomemben de facto nadzornik, ki ustvarja podobo Bosne in Hercegovine kot nesuverenega [[protektorat]]a zveze NATO in [[Evropska unija|EU]].
 
=== Neodvisna BiH ===
 
Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]].
 
Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank.
 
== Demografija ==
[[Slika:BiH_-_ES_N_1991_1.gif|thumb|300px|Etnične skupnosti in naselja, popis leta 1991.]]
V Bosni prebivajo tri velike etnične skupine: [[Bošnjaki]], [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Spori med njimi so še vedno pogosti in privedejo do številnih političnih nasprotij. Študija iz leta 2005, ki je preučevala [[haploskupina|haploskupine]] [[kromosom]]ov Y, je ugotovila, da so vse tri skupine, kljub nekaj kvantitativnim razlikam, del istega [[genski bazen|genskega bazena]], ki je značilen za območje Balkana.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|title=The peopling of modern Bosnia-Herzegovina: Y-chromosome haplogroups in the three main ethnic groups|author=Marjanovic D. s sod.|journal=Annals of Human Genetics|volume=69|issue=6|pages=757–763|year=2005|doi=10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x}}</ref>
 
Ob [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 2013 je imela Bosna in Hercegovina 3.531.159 prebivalcev. Od tega je bilo 1.769.592 (50 %) [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 1.086.733 (31 %) [[Srbi|Srbov]] in 544.780 (15 %) [[Hrvati|Hrvatov]].<ref name="popis2013"/> Podobnost med etnično identiteto in vero je zelo visoka: 50 % je [[islam|muslimanov]], 31 % je [[srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavcev]], 15 % pa [[rimokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. 2 % je [[ateist]]ov, [[agnostik]]ov in versko neopredeljenih.<ref name="popis2013"/>
 
== Politika in uprava ==
 
Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med [[bosanska vojna|vojno]] in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti.
 
Bosna in Hercegovina je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] leta [[1992]]. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, [[ustava SFRJ|jugoslovanske ustave]], je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid [[Bošnjaki|muslimanskemu]] prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države.
 
Nova ustava, uveljavljena z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ravno tako določa dvodomni parlament in tripartitno predsedstvo, a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada [[Federacija BiH|Federacije BiH]] v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje [[bosanski Hrvati|hrvaškega prebivalstva]] federacije je namreč močno navezano na [[Hrvaška|Hrvaško]], tako v uporabi denarja in volitev, kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi [[Republika srbska]]; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament.
 
Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine]], postavljen s strani [[Evropska unija|EU]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma [[1995]] in [[1998]], med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti.
 
Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta [[2002]] pa je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ravno tako pa [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Sredozemska unija|Sredozemske unije]].
 
=== Upravna delitev ===
 
[[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika srbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja.
 
Federacija BiH je razdeljena na 10 [[kantoni BiH|kantonov]], ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine.
 
== Kultura ==
=== Glasba ===
Tradicionalne bosanske pesniške oblike so [[ganga]], [[rera]], iz časov Otomanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi orkestar]], [[Zabranjeno pušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv]]. Znani skladatelji klasične glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]] in [[Kornelije Kovač]].