Do leta 1979 se je Titovo zdravstveno stanje močno poslabšalo zaradi sladkorne bolezni predvsem pa zaradi zamašitja žil na levi nogi.
3. januarja 1980 so Tita sprejeli v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] na preiskave krvnih žil na njegovi levi nogi. Dva dni pozneje so ga po angiografiji poslali v rezidenco na grad Brdo pri Kranju s priporočilom za nadaljnjo intenzivno zdravljenje. Angiografija je pokazala, da sta bili površinska stegnenična žila in žila Ahilove tetive na Titovi levi nogi zamašeni. Zdravniški svet je sestavil skupino z osmimi zdravniki med katerimi sta bila ameriški zdravnik [[Michael DeBakey]] ter sovjetski zdravnik [[Marat Knjazev|Marat KnyazevKnjazev]].<ref>{{Cite news|url=http://news.google.com/newspapers?nid=2245&dat=19800107&id=9LczAAAAIBAJ&sjid=0zIHAAAAIBAJ&pg=2103,5961589|title=Specialist consults on Tito|date=January 7, 1980|work=Lodi News}}</ref>
DeBakey in KnyazevKnjazev sta privolila na obvod zamašene žile.<ref>{{Cite news|url=http://news.google.com/newspapers?nid=2002&dat=19800114&id=UF4uAAAAIBAJ&sjid=ctoFAAAAIBAJ&pg=1378,2488146|title=Tito surgery succesuful |date=January 14, 1980|work=Beaver County Times}}</ref> Prvo operacijo so opravili v noči iz 12. na 13. januar. Sprva se je zdelo, da je bila operacija uspešna, vendar je bilo v nadaljnjih urah ugotovljeno, da ni bila. Zaradi močne poškodbe žil, ki je povzročila prekinitev krvnega pretoka in pospešeno devitalizacijo leve noge so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] levo nogo, da bi preprečili širjenje gangrene.<ref>{{Cite news|url=http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9402E1D91538E732A25751C2A9679C94619FD6CF&n=Top%2fReference%2fTimes%20Topics%2fPeople%2fT%2fTito%2c%20Josip%20Broz|title=8 DOCTORS SAY TITO IS IN GOOD CONDITION; First Official Report on Response to Surgery Strengthens Hope He Will Return to Duties 'Within Limits of Normal' Control Would Likely Continue Concentration on Foreign Affairs |date=January 22, 1980|work=New York Times}}</ref> Ko je Tito ugotovil kaj ga čaka, se je čim bolj upiral operaciji. Na koncu se je po srečanju s svojima sinovoma Žarkom in Mišom dogovoril za amputacijo noge. Po drugi operaciji se je Titovo zdravstveno stanje začasno izboljšalo in začel je s rehabilitacijo. 28. januarja so ga z oddelka za kardiovaskularno kirurgijo premestili na oddelek za kardiologijo. V prvih dneh februarja 1980 se je njegovo zdravstveno stanje dovolj izboljšalo, da je lahko opravljal nekatere svoje redne predsedniške naloge. Aprila se je Titovo zdravstveno stanje znova poslabšalo.
V začetku januarja 1980 pa je postalo jasno, da je je Titovo življenje v smrtni nevarnosti in jugoslovansko politično vodstvo je v največji tajnosti začelo priprave na njegov pogreb. Titova želja je bila, da bi ga pokopali v Hiši cvetja na Dedinjuvem hribu, ki gleda na Beograd. Moma Marković, direktorja Radiotelevizije Beograd, Dragoljub Stavrev, podpredsednik zvezne vlade, so naredil načrte za pripravo pogreba.
