Španska avtonomna skupnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Avtonomna skupnost''' (''Comunidad Autónoma'') je geografska in politična enota v [[Španija|Španiji]]. Obstaja sedemnajst avtonomnih skupnosti in dve avtonomni mesti na severu [[Afrika|Afrike]], Ceuta in Melilla, ki imata podoben status kot avtonomne skupnosti.
Španija je od začetka 19. stoletja upravno razdeljena na pokrajine (''provincias''). Te so skozi zgodovino delovale kot upravne enote in izpostave centralne vlade, a so (z izjemo [[
V obdobju [[španska tranzicija|tranzicije]] se je uveljavil politični konsenz, da je potrebno narodnim in jezikovnim manjšinam ([[Baski]], [[Katalonci]], [[Galicija (Španija)|Galičani]]) omogočiti obnovitev široke avtonomije, ki so jo uživali v obdobju [[španska druga republika|republike]]. Obenem so se tudi v nekaterih drugih delih države, predvsem v [[Valencija|Valenciji]], na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]] in v [[Andaluzija|Andaluziji]], oblikovala močna politična gibanja, ki so za svoje dežele zahtevala podobno avtonomijo. Ker sporazum v smeri preobrazbe Španije v federalno državo ni bil mogoč, je obveljala kompromisna rešitev: Španija je še naprej ostala razdeljena na 50 pokrajin, ki pa so se smele samostojno povezati v avtonomne skupnosti.
Ustava iz leta [[1978]] je predvidela dva postopka oblikovanja avtonomnih skupnosti: hitrega in običajnega. Do hitrega postopka so bile upravičene tri skupnosti, ki jim je ustava priznala status narodnosti (''nacionalidad''): [[Baskija]], [[Katalonija]] in [[Galicija (Španija)|Galicija]]. Kasneje je z [[referendum]]om pravico do hitrega postopka pridobila tudi [[Andaluzija]]. [[
Pristojnosti avtonomnih skupnosti ureja '''avtonomni statut''' (''estatuto de autonomía''), ki ga mora potrditi španski parlament (in v skupnostih, ki so avtonomijo dosegle po hitrem postopku, tudi lokalno prebivalstvo na referendumu). Posamezne avtonomne skupnosti imajo zelo različne stopnje avtonomije, vendar precej podobno notranjo politično ureditev: vsaka ima svoj parlament in vlado s predsednikom.
Vrstica 13:
Stopnja avtonomije posameznih skupnosti je različna iz treh razlogov:
1.) ''zaradi različnega ustavnega statusa''. Štirim »zgodovinskim skupnostim« (trem »narodnostim« in Andaluziji) ustava priznava poseben status. [[Baskija|Baskiji]] in
2.) ''zaradi procesa devolucije''. Španska ustava predvideva, da lahko centralna vlada katerokoli svojo pristojnost (razen tistih, ki jih ustava izrecno nalaga državi: skrb za enakost pred zakonom, obramba, zunanja politika, itd.) prenese na posamezne avtonomne skupnosti. V praksi je ta proces [[devolucija|devolucije]] odvisen od pogajanj med osrednjo vlado in avtonomnimi skupnostmi. Nekatere regionalne, nacionalistične in separatistične stranke so v zameno za podporo posameznim državnim vladam dosegle številne prenose pristojnosti.
3.) ''zaradi prevzema pokrajinskih pristojnosti''. Skupnosti, ki so sestavljene iz ene same pokrajine ([[Asturija]], [[Kantabrija]], [[La Rioja]], [[
Med vsemi avtonomnimi skupnostmi je daleč največjo stopnjo avtonomije dosegla [[Baskija]], sledita ji [[Katalonija]] in
Izraz »avtonomna skupnost« je opisne narave in ni obvezujoč. Vsaka skupnost lahko sama izbere svojo ime. Večina avtonomnih skupnosti tudi uradno nosi ta naziv, razen:
Vrstica 25:
* [[Asturija|Asturije]], ki se uradno imenuje »Kneževina Asturija« (''Principado de Asturias'');<br />
* [[Murcia|Murcie]], ki se uradno imenuje »Murcijska regija« (''Región de Murcia'');<br />
* [[
* [[valencija|Valencije]], ki se uradno imenuje »Valencijska skupnost« (''Comunitat Valenciana''), in je tudi edina, ki nima španskega uradnega imena; <br />
* [[Madrid]]a, ki se uradno imenuje »Madridska skupnost« (''Comunidad de Madrid'').
|