Kovina: Razlika med redakcijama

dodanih 3.010 zlogov ,  pred 8 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.103.51 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp
(Zamenjava strani s/z 'thumb|right|200px|Kristali [[galija]] thumb|right|200px|Vroče [[kovanje]] '''Kovína''' gejovska lol {{normati...')
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.103.51 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: Vrnitev
[[Slika:Gallium1 640x480.jpg|thumb|right|200px|Kristali [[galij]]a]]
[[Slika:Hot metalwork.jpg|thumb|right|200px|Vroče [[kovanje]]]]
'''Kovína''' je [[kemijski element]]. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg [[polkovine|polkovin]] in [[nekovine|nekovin]]. V [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] loči kovine od nekovin diagonalna črta od [[bor (element)|bora]] (B) do [[polonij]]a (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine.
'''Kovína''' gejovska lol
 
Kovine imajo nekatere [[fizika]]lne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo [[gostota|gostoto]], so [[raztegljivost|raztegljive]] in [[kovnost|kovne]], po navadi imajo visoko [[tališče]], pri [[Sobna temperatura|sobni temperaturi]] so skoraj vse v trdnem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]], pri čemer izkazujejo visoko [[trdnost]], in dobro [[električna prevodnost|prevajajo]] [[elektrika|elektriko]] ter [[toplotna prevodnost|toploto]]. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi [[atom]]a z zunanjimi elektroni ([[valenčni elektron]]i); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo [[alkalne kovine|alkalnih kovin]] in [[zemeljsko-alkalijske kovine|zemeljsko-alkalijskih kovin]], ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema.
 
[[Oksid]]i kovin so [[baza (kemija)|baze]]; tiste od nekovin so [[kislina|kisline]]. [[Alotropija|Alotropi]] kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri [[prevodnik]]i, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so [[izolator]]ji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema.
 
Nekatere zelo znane kovine so [[aluminij]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[srebro]], [[Titan (element)|titan]], [[uran]] in [[cink]].
 
Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima|aktivna mesta encimov]] v [[organizem|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]].
 
[[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Zlitina se naredi z mešanjem [[Talina|talin]]. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov.
 
== Glej tudi ==
{{Wikislovar|kovina|Kovina}}
{{Kategorija v Zbirki|Metals|kovine}}
* [[seznam kovin]]
* [[izločevalno utrjanje]]
* [[nekovina]]
* [[polkovina]]
* [[plemenita kovina]]
 
{{normativna kontrola}}