Celovško polje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m novejša relevantna literatura, struktura, tipkarska napaka |
|||
Vrstica 73:
Celovško polje tvori enotno narečno področje in pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (govor) med rožanščino in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Govorniki so ''Poljanci'' (v razliki do Gorjancev v Gurah). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. ..."''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymn zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref>
Leta 2014 je [[Tomaž Ogris]] izdal pri [[Založba Drava|založbi Drava]] narečno knjigo vključno s CD-jem z domačimi domislicami in čenčami
== Literarna podoba Celovškega polja v delih [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilije Schnabla]] ==
'''1. knjižne izdaje''':
* Prva izvirno petjezična zbirka je izšla leta 2007 pod dvojezičnim francosko-slovenskim naslovom ''[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni|Voyages d'amour – Potovanja ljubezni]]''. Poleg podeželskih idil, francoskega ''art de vivre'' in pesmih o umetnikih ter o umetninah vsebuje zbirka tudi vrsto protivojnih pesmi, ki so nastale pod vtisom delovanja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{navedi knjigo |author=Schnabl, Bojan-Ilija |year=2007 |title=Voyages d'amour = Potovanja ljubezni |publisher=Ključ : Clavis |isbn=978-9958-9568-3-6 |cobiss=15537414 |pages=}}</ref> ▼
* Bogato ilustrirana knjiga razodetji je izšla pri celovški Mohorjevi: [https://www.mohorjeva.com/knjige_buecher/detail/poljanski-camino '''Poljanski camino : dvanajst razodetij s Celovškega polja''']. 1. izd. Celovec: Mohorjeva, 2018. 128 str., ilustr. ISBN 978-3-7086-1021-4. [COBISS.SI-ID 297154048][11]
* Pripoved ''Božja pot do Gospe Svete in nazaj, ali Večno mlade lipe'' je parabola ljubezni do domačega kraja. Izšla je v Koroškem koledarju Mohorjeve družbe 2012.<ref name="Bojan-Ilija Schnabl 2012" /> ▼
* Zgodovinska črtica ''Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem'' je izšla v Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137.▼
* Novejše pesmi o Celovškem polju so tudi izšle v cerkvenem listu [[Nedelja (časopis)|Nedelja]],<ref>http://www.nedelja.at, prilogi ''14 dni'' 13.10.2010 in 1.4.2011</ref> druge pa v ''Le Monde des Anciens'', francoskem listu na [[Dunaj]]u.<ref>http://www.anciens-eleves.at/journal.htm, januarja 2011</ref> V njih avtor zopet med drugim tematizira vprašanje (literarne) identitete.▼
* V pesnitvi ''Balada o veseli [[dvojezičnost]]i'' avtor prikaže na igriv pesniški način, kako se otroka v koroškem okolju enostavno lahko uči več jezikov (avtor sam je zrasel štirijezično). Tako povezuje francosko pojmovanje literature po [[Charles Baudelaire|Baudelair]]u s koroško slovensko stvarnostjo, kot jo doživlja v mikrokozmosu na Celovškem polju.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Balada o veseli večjezičnosti''. V: Bojan-Ilija Schnabl: ''Asimilacija med Koroškimi Slovenci in sindrom posttravmatskega stresa (SPTS)'', V: Koroški koledar 2011, Celovec 2010, S. 117-130 oz. S. 127-130.</ref>▼
* Pravljično meditativna zbirka '''''[[Magnolija in tulipani|Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pavljice s Celovškega polja]]''''' je pesniško globoko zakoreninjena v domačem okolju, hkrati pa v pripovedih lahko najdemo sodobne mednarodne trende meditativno angažirane literature. Zbirka je izšla pri [[založba Drava|založbi Drava]] v Celovcu leta 2014.<ref>prim.: [http://drava.at/katalog.php?ansicht=einzeln&retourn_path=/katalog.php&such_nr=go1&titel_ID=793&Anfangsposition=&ks_seite=suche&sis=b55de4c65301b0ce564c77122c2bcec4 http://www.drava.at] (ISBN 978-3-85435-740-7)
</ref><ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0793.jpg|title = Naslovnica Magnolija in tulipani}}</ref>
▲* Prva izvirno petjezična zbirka je izšla leta 2007 pod dvojezičnim francosko-slovenskim naslovom ''[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni|Voyages d'amour – Potovanja ljubezni]]''. Poleg podeželskih idil, francoskega ''art de vivre'' in pesmih o umetnikih ter o umetninah vsebuje zbirka tudi vrsto protivojnih pesmi, ki so nastale pod vtisom delovanja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{navedi knjigo |author=Schnabl, Bojan-Ilija |year=2007 |title=Voyages d'amour = Potovanja ljubezni
* Celovško polje je vpleteno tudi v pripovedi: Bojan-Ilija Schnabl: '''''O osamljeni ribici na poti svetega Frančiška, ki je le srečno usodo doživela'''''. V: Rastje 8, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2014, str. 136 - 140, ISBN 978-3-85435-749-0.<ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0798.jpg|title = Naslovnica Rastje 8}}</ref>▼
* Celovško polje je tudi osrednja literarna pokrajina pravljice-pripovedi Bojana-Ilije Schnabla '''''Troje poletnih pravljic v eni'''''. V: Rastje 9, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2015, str. 145 - 152, ISBN 978-3-85435-769-8.▼
'''2. Pripovedi v zbornikih''':
* ''Karma na Nilu''. V: Rastje, Celovec 2019, št. 13, str.102-113, ISBN 9 772670 727006, ISSN 2670 7276.
* ''Okrčnikov mucej''. V: Rastje, Celovec 2016, št. 10, str.111-114.
▲*
▲*
* ''Bosanski Muci : (koroška pravljica o bosanskem muciju).'' V: Rastje, Celovec 2013, št. 7, S. 212-2016.
▲*
▲*
'''3. Pesmi''':
* '''Na peronu'''. V: Rastje, Celovec 2019, št. 13, str. 48-49, ISBN 9 772670 727006, ISSN 2670 7276.
* '''Celovško polje'''. V: Pratika 2020, Mohorjeva, Celovec 2019, str. 72, ISBN 978-3-7086-1068-9, ISSN 0546-7667.
* '''Celovška ravnina. Gralva Venus korotanska. Naša Krištova gora Nebo. Štalenski Triglav. Šentlovrenc'''. V: Rastje, Celovec 2013, št. 7, S. 93-97.
* '''Bosansko-koroška teza. Koroška antiteza'''. V: Rastje, Celovec 2014, št. 8, S. 288-291.
▲* V pesnitvi ''Balada o veseli [[dvojezičnost]]i'' avtor prikaže na igriv pesniški način, kako se otroka v koroškem okolju enostavno lahko uči več jezikov (avtor sam je zrasel štirijezično). Tako povezuje francosko pojmovanje literature po [[Charles Baudelaire|Baudelair]]u s koroško slovensko stvarnostjo, kot jo doživlja v mikrokozmosu na Celovškem polju.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Balada o veseli večjezičnosti''. V: Bojan-Ilija Schnabl: ''Asimilacija med Koroškimi Slovenci in sindrom posttravmatskega stresa (SPTS)'', V: Koroški koledar 2011, Celovec 2010, S. 117-130 oz. S. 127-130.</ref>
▲* Novejše pesmi o Celovškem polju so tudi izšle v cerkvenem listu [[Nedelja (časopis)|Nedelja]],<ref>http://www.nedelja.at, prilogi ''14 dni'' 13.10.2010 in 1.4.2011</ref> druge pa v ''Le Monde des Anciens'', francoskem listu na [[Dunaj]]u.<ref>http://www.anciens-eleves.at/journal.htm, januarja 2011</ref> V njih avtor zopet med drugim tematizira vprašanje (literarne) identitete.
== Literatura ==
| |||