Celovško polje: Razlika med redakcijama

dodanih 958 zlogov ,  pred 10 meseci
m
novejša relevantna literatura, struktura, tipkarska napaka
m (novejša relevantna literatura, struktura, tipkarska napaka)
Celovško polje tvori enotno narečno področje in pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (govor) med rožanščino in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Govorniki so ''Poljanci'' (v razliki do Gorjancev v Gurah). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. ..."''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymn zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref>
 
Leta 2014 je [[Tomaž Ogris]] izdal pri [[Založba Drava|založbi Drava]] narečno knjigo vključno s CD-jem z domačimi domislicami in čenčami popod naslovmonaslovom '''''Vamprat in Hana'''''.<sup>[5][6]</sup>
 
== Literarna podoba Celovškega polja v delih [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilije Schnabla]] ==
* Koroško slovenski avtor, pesnik, pisatelj, raziskovalec in enciklopedist [[Bojan-Ilija Schnabl]] iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] riše v svojih pesmih, pripovedih in pravljicah domače idile s ''Štalenske gore'' in s Celovškega polja ter opisuje domače ljudi in šege in navade. Ob tem vpleta domače slovensko narečje in mu daje novo literarno dimenzijo.
'''1. knjižne izdaje''':
* Prva izvirno petjezična zbirka je izšla leta 2007 pod dvojezičnim francosko-slovenskim naslovom ''[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni|Voyages d'amour – Potovanja ljubezni]]''. Poleg podeželskih idil, francoskega ''art de vivre'' in pesmih o umetnikih ter o umetninah vsebuje zbirka tudi vrsto protivojnih pesmi, ki so nastale pod vtisom delovanja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{navedi knjigo |author=Schnabl, Bojan-Ilija |year=2007 |title=Voyages d'amour = Potovanja ljubezni |publisher=Ključ : Clavis |isbn=978-9958-9568-3-6 |cobiss=15537414 |pages=}}</ref>
* Bogato ilustrirana knjiga razodetji je izšla pri celovški Mohorjevi: [https://www.mohorjeva.com/knjige_buecher/detail/poljanski-camino '''Poljanski camino : dvanajst razodetij s Celovškega polja''']. 1. izd. Celovec: Mohorjeva, 2018. 128 str., ilustr. ISBN 978-3-7086-1021-4. [COBISS.SI-ID 297154048][11]
* Pripoved ''Božja pot do Gospe Svete in nazaj, ali Večno mlade lipe'' je parabola ljubezni do domačega kraja. Izšla je v Koroškem koledarju Mohorjeve družbe 2012.<ref name="Bojan-Ilija Schnabl 2012" />
* Zgodovinska črtica ''Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem'' je izšla v Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137.
* Novejše pesmi o Celovškem polju so tudi izšle v cerkvenem listu [[Nedelja (časopis)|Nedelja]],<ref>http://www.nedelja.at, prilogi ''14 dni'' 13.10.2010 in 1.4.2011</ref> druge pa v ''Le Monde des Anciens'', francoskem listu na [[Dunaj]]u.<ref>http://www.anciens-eleves.at/journal.htm, januarja 2011</ref> V njih avtor zopet med drugim tematizira vprašanje (literarne) identitete.
 
* V pesnitvi ''Balada o veseli [[dvojezičnost]]i'' avtor prikaže na igriv pesniški način, kako se otroka v koroškem okolju enostavno lahko uči več jezikov (avtor sam je zrasel štirijezično). Tako povezuje francosko pojmovanje literature po [[Charles Baudelaire|Baudelair]]u s koroško slovensko stvarnostjo, kot jo doživlja v mikrokozmosu na Celovškem polju.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Balada o veseli večjezičnosti''. V: Bojan-Ilija Schnabl: ''Asimilacija med Koroškimi Slovenci in sindrom posttravmatskega stresa (SPTS)'', V: Koroški koledar 2011, Celovec 2010, S. 117-130 oz. S. 127-130.</ref>
 
* Pravljično meditativna zbirka '''''[[Magnolija in tulipani|Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pavljice s Celovškega polja]]''''' je pesniško globoko zakoreninjena v domačem okolju, hkrati pa v pripovedih lahko najdemo sodobne mednarodne trende meditativno angažirane literature. Zbirka je izšla pri [[založba Drava|založbi Drava]] v Celovcu leta 2014.<ref>prim.: [http://drava.at/katalog.php?ansicht=einzeln&retourn_path=/katalog.php&such_nr=go1&titel_ID=793&Anfangsposition=&ks_seite=suche&sis=b55de4c65301b0ce564c77122c2bcec4 http://www.drava.at] (ISBN 978-3-85435-740-7)
</ref><ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0793.jpg|title = Naslovnica Magnolija in tulipani}}</ref>
* Prva izvirno petjezična zbirka je izšla leta 2007 pod dvojezičnim francosko-slovenskim naslovom ''[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni|Voyages d'amour – Potovanja ljubezni]]''. Poleg podeželskih idil, francoskega ''art de vivre'' in pesmih o umetnikih ter o umetninah vsebuje zbirka tudi vrsto protivojnih pesmi, ki so nastale pod vtisom delovanja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{navedi knjigo |author=Schnabl, Bojan-Ilija |year=2007 |title=Voyages d'amour = Potovanja ljubezni |publisher=Ključ : Clavis |isbn=978-9958-9568-3-6 |cobiss=15537414 |pages=}}</ref>
* Celovško polje je vpleteno tudi v pripovedi: Bojan-Ilija Schnabl: '''''O osamljeni ribici na poti svetega Frančiška, ki je le srečno usodo doživela'''''. V: Rastje 8, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2014, str. 136 - 140, ISBN 978-3-85435-749-0.<ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0798.jpg|title = Naslovnica Rastje 8}}</ref>
 
* Celovško polje je tudi osrednja literarna pokrajina pravljice-pripovedi Bojana-Ilije Schnabla '''''Troje poletnih pravljic v eni'''''. V: Rastje 9, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2015, str. 145 - 152, ISBN 978-3-85435-769-8.
'''2. Pripovedi v zbornikih''':
* ''Karma na Nilu''. V: Rastje, Celovec 2019, št. 13, str.102-113, ISBN 9 772670 727006, ISSN 2670 7276.
* ''Okrčnikov mucej''. V: Rastje, Celovec 2016, št. 10, str.111-114.
* Celovško polje je tudi osrednja literarna pokrajina pravljice-pripovedi Bojana-Ilije Schnabla '''''Troje poletnih pravljic v eni'''''. V: Rastje 9, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2015, str. 145 - 152, ISBN 978-3-85435-769-8.
* Celovško polje je vpleteno tudi v pripovedi: Bojan-Ilija Schnabl: '''''O osamljeni ribici na poti svetega Frančiška, ki je le srečno usodo doživela'''''. V: Rastje 8, Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. uredil [[Tomaž Ogris]] idr. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, založba Drava, 2014, str. 136 - 140, ISBN 978-3-85435-749-0.<ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0798.jpg|title = Naslovnica Rastje 8}}</ref>
* ''Bosanski Muci : (koroška pravljica o bosanskem muciju).'' V: Rastje, Celovec 2013, št. 7, S. 212-2016.
* Zgodovinska črtica ''Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem'' je izšla v Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137.
* Pripoved ''Božja pot do Gospe Svete in nazaj, ali Večno mlade lipe'' je parabola ljubezni do domačega kraja. Izšla je v Koroškem koledarju Mohorjeve družbe 2012.<ref name="Bojan-Ilija Schnabl 2012" />
 
'''3. Pesmi''':
* '''Na peronu'''. V: Rastje, Celovec 2019, št. 13, str. 48-49, ISBN 9 772670 727006, ISSN 2670 7276.
* '''Celovško polje'''. V: Pratika 2020, Mohorjeva, Celovec 2019, str. 72, ISBN 978-3-7086-1068-9, ISSN 0546-7667.
* '''Celovška ravnina. Gralva Venus korotanska. Naša Krištova gora Nebo. Štalenski Triglav. Šentlovrenc'''. V: Rastje, Celovec 2013, št. 7, S. 93-97.
* '''Bosansko-koroška teza. Koroška antiteza'''. V: Rastje, Celovec 2014, št. 8, S. 288-291.
* V pesnitvi ''Balada o veseli [[dvojezičnost]]i'' avtor prikaže na igriv pesniški način, kako se otroka v koroškem okolju enostavno lahko uči več jezikov (avtor sam je zrasel štirijezično). Tako povezuje francosko pojmovanje literature po [[Charles Baudelaire|Baudelair]]u s koroško slovensko stvarnostjo, kot jo doživlja v mikrokozmosu na Celovškem polju.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Balada o veseli večjezičnosti''. V: Bojan-Ilija Schnabl: ''Asimilacija med Koroškimi Slovenci in sindrom posttravmatskega stresa (SPTS)'', V: Koroški koledar 2011, Celovec 2010, S. 117-130 oz. S. 127-130.</ref>
* Novejše pesmi o Celovškem polju so tudi izšle v cerkvenem listu [[Nedelja (časopis)|Nedelja]],<ref>http://www.nedelja.at, prilogi ''14 dni'' 13.10.2010 in 1.4.2011</ref> druge pa v ''Le Monde des Anciens'', francoskem listu na [[Dunaj]]u.<ref>http://www.anciens-eleves.at/journal.htm, januarja 2011</ref> V njih avtor zopet med drugim tematizira vprašanje (literarne) identitete.
 
== Literatura ==
1.717

urejanj