Lucijan Marija Škerjanc: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

 

 

Škerjanc spada med najpomembnejše starejše skladatelje sodobne slovenske glasbe<ref>{{SloBio|id=652648|avtor=Jože Sivec|ime=Škerjanc Lucijan Marija|vir=SBL}}</ref> in je ena od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja.<ref>{{cite book |title=Slovenska glasbena dela |first=Andrej |last=Rijavec |year=1979 |cobiss=4725505 |page=301 |publisher=Državna založba Slovenije}}</ref> V Ljubljani je maturiral, glasbo pa je študiral v [[Praga|Pragi]], na [[Dunaj]]u ([[Joseph Marx]]), v Parizu (''Schola cantorum'') in v [[Basel|Baslu]] ([[Felix Weingartner]]).<ref name="DSS2005">{{cite book |url=http://www.dss.si/skladateljske-sledi.pdf |title=Skladateljske sledi po letu 1900 |publisher=Društvo slovenskih skladateljev |edition=2. |year=2005 |first=Črt |last=Sojar Voglar |isbn=961-91080-2-7 |page=254}}</ref> Poučeval je na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] in bil med letoma 1945 in 1947 njen [[rektor]].<ref name="DSS2005" /> Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, predvsem pa je s svojim teoretskim delom bogatil tako slovensko kot [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko]] glasbeno srenjo. Prejel je štiri [[Prešernova nagrada|Prešernove nagrade]] (1947, 1948, 1950 in 1971). Od 6. decembra 1949 je bil redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Zaradi notranjih trenj{{cn}} med tremi dirigenti, ki so ga prijavili CK ZKS,{{cn}} in Škerjancem, čemur je sledila njegova ostavka z mesta upravnika Filharmonije, je doživljal kapi, sprva šibke, zadnja, peta, pa ga je 27. februarja 1973 pokončala.