Wikipedija

Pripona: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
 
== Pripone izpeljank ==
Novo besedo pri besedotvornem postopku IZPELJAVA dobimo tako, da podstavi dodamo priponsko obrazilo, npr. sin-ko, trdoglav-ost. Pri tem se prvotni podstavi pogosto spremenijo slovnične značilnosti. Način tovrstne tvorbe se imenuje priponjanje ali sufiksacija. Glede na to, katera sestavina skladenjske podstave (jedro ali odvisni del) se pretvarja v obrazilo, ločimo dve vrsti izpeljank: '''navadne''' in '''modifikacijske'''. Pri navadnih izpeljankah se v priponsko obrazilo pretvarja jedrni del skladenjske podstave (''delati'' greh > grešiti), pri modifikacijskih izpeljankah pa se obrazili odvisni del skladenjske podstave (''mlad'' gospod > gospodič). Z modifikacijsko izpeljavo pogosto tvorimo [[Pomanjševalnica|pomanjševalnice]], ljubkovalnice, večalnice ali slabšalnice.
 
Najznačilnejši skupini izpeljank sta tisti, ki sta tvorjeni iz:
Vrstica 15:
 
== Pripone (medponsko-priponskih) zloženk ==
PriVečdelna govorna podstava se večinoma poveže z medpono medponsko-priponskemo, zlaganju-e, -i z imenovalniško, tožilniško ali rodilniško končnico; končnemu delu podstave je obrazilobodisi sestavljenododana izpripona medponeali inpa priponev –njem nastopa kar oblika prvotne govorne podstave. Ena od treh vrst zloženk je zloženka z medponsko-priponskopriponskim obraziloobrazilom: (tak stare mode > staromoden; tak vroče krvi > vročekrven; to, kar kaže pot > kažipot, tak, ki hlepi po časti > častihlepen). Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave zloženk sta dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju. Prvi tip je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''. (Vidovič Muha 2011, 327)
 
'''Izglagolske zloženke''', ki so največkrat samostalniki pa tudi pridevniki, imajo skladenjsko podstavo medpone vezano na katero od stavčnih vrst razmerja – primik, vezavo, največkrat tožilniško, prisojanje pa tudi povedkovo- ali prilastkovodoločilno ujemanje. Besedotvornopomenske omejitve izhajajo iz vrste skladenjskopodstavnega (stavčnega) razmerja, se pravi iz skladenjske podstave medpone in glagolske polnopomenskosti – njegove pretvorljivosti v (del) besedotvorne podstave. Tako velja, da besedotvorna pomena, nastala iz prvega delovalnika – se pravi vršilec dejanja in predmet za dejanje, ne moreta imeti v skladenjski podstavi medpone iz prisojevalnega razmerja – to se obrazili lahko le priponsko, npr.:<blockquote>''vrv-o-hod-ec'' ← [tisti, ki] hodi [-ø] {po} vrv{-i}, [ ] → -(e)c, { } → -o-, vrv-, -hod-.</blockquote>Besedotvorni pomen rezultata in sredstva dejanja (tožilniško-, orodniškovezavna skladenjska podstava pripone) sta verjetna samo v zloženki s polnopomenskim glagolom v skladenjski podstavi, npr.:<blockquote>''čas-o-pis-ø'' ← [to, kar] piše[ø] {o} čas{-u}, [ ] → -ø, { } → -o-, čas-, -pis-.</blockquote>Za '''glagolske zloženke''' tako kot za tvorjenke iz predložne zveze so značilne pripone, ki so izrazno ali razvrstitveno (glede na podstavo) lahko drugačne od izpeljavnih. Izrazno so te pripone vedno soglasniške, npr. -(e)c, -ja, -je, -stvo, ali pa glasovno prazne, ničte; te pripone so razvrščene vedno na (glagolski) koren, se pravi, da glagolska pripona pretvorbeno (besedotvorno) ne šteje, npr.:<blockquote>''bakr-o-rez-ø'' ← [to, da se] reže[-ø] {v} baker{-ø}, [ ] → -ø, { } → -o-, bakr-, -rez-. (Vidovič Muha 2011, 327)</blockquote>
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Pripona«