Redakcija: 00:22, 10. januar 2020 uredi Lipovsekeva (pogovor \| prispevki) 98 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:32, 10. januar 2020 uredi razveljavi Lipovsekeva (pogovor \| prispevki) 98 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 4: == Pripone izpeljank == Novo besedo pri besedotvornem postopku IZPELJAVA dobimo tako, da podstavi dodamo priponsko obrazilo, npr. sin-ko, trdoglav-ost. Pri tem se prvotni podstavi pogosto spremenijo slovnične značilnosti. Način tovrstne tvorbe se imenuje priponjanje ali sufiksacija. Glede na to, katera sestavina skladenjske podstave (jedro ali odvisni del) se pretvarja v obrazilo, ločimo dve vrsti izpeljank: '''navadne''' in '''modifikacijske'''. Pri navadnih izpeljankah se v priponsko obrazilo pretvarja jedrni del skladenjske podstave (''delati'' greh > grešiti), pri modifikacijskih izpeljankah pa se obrazili odvisni del skladenjske podstave (''mlad'' gospod > ~~grešiti''~~gospodič). Z modifikacijsko izpeljavo pogosto tvorimo [[Pomanjševalnica\|pomanjševalnice]], ljubkovalnice, večalnice ali slabšalnice. Najznačilnejši skupini izpeljank sta tisti, ki sta tvorjeni iz: ▼ ▲Najznačilnejši skupini izpeljank sta tisti, ki sta tvorjeni iz: - Iz pridevniške besede in priponskih obrazil: -ič (zadnjič, poslednjič, stoprvič), -krat (enkrat, nekajkrat, prvikrat, kolikokrat, zadnjikrat, tokrat), -daj (kdaj, zdaj/sedaj, tedaj), -o (pogosto, nadrobno); - Iz predložne zveze in priponskih obrazil: -a (docela, iznenada, scela, shuda, zgrda, zlepa, zmlada, zarana; skraja, zdoma), -ema (skrajema), -oma (sčasoma, zviškoma, zvrhoma), -ič (vnovič, vdrugič), -e (dopoldne, opoldne), -i (hkrati, poleti, ~~ponoèi~~ponoči, naokoli, poceni, pokonci, postrani, nasproti, sproti), -aj (spodaj, zdavnaj, zgoraj, zgodaj), -lej ( doslej, dotlej, odklej, odslej, odtlej), -orej (zatorej), -em (obenem, pojutrišnjem, medtem), -om (zbogom, zmerom). ▼ == Pripone zloženk ==▼ Pripone zloženk so lahko nastale le s pretvorbo zaimenskega jedra skladenjske podstave ter njegovega ustreznika v razvijajočem členu skladenjske podstave (npr. v prilastkovem odvisniku veznik ''ki''). Pripona pri zloženkah je torej vezana na skladenjsko podstavo, ki vsebuje dve skladenjski razmerji na različnih stopnjah - (podredno) razmerje jedra skladenjske podstave in njenega določujočega člena ter razmerje med predmetnopomenskima besedama, ki se pretvorita v besedotvorno podstavo. Priponsko se obrazili vedno prvo podredno razmerje med jedrom in določujočim členom skupaj z nosilci tega razmerja. ▲-om (zbogom, zmerom). Vse pripone zloženk (kot druge priponske tvorjenke) izražajo tudi besedno vrsto tvorjenke:<blockquote>''družbenogospodar-ski ←'' [tak, ki je povezan z] družbenim gospodarstvom; ''bakrorez-ec-ø'' ← [tisti, ki] reže baker.</blockquote>Če je izrazna podoba pripone ničta (tj. glasovno prazna pripona), je njena vloga tudi končniška in tako izraža slovarske (npr. spol) in slovnične (npr. sklon) kategorije:<blockquote>''črnogled-ø'' ← [tak, ki] črno gleda. ~~<br /></blockquote>~~ ▲== Pripone (medponsko-priponskih) zloženk == ~~==== Medponsko-priponske zloženke (Z<sub>m-p)</sub>[uredi \| uredi kodo] ====~~ Pri medponsko-priponskem zlaganju je obrazilo sestavljeno iz medpone in pripone – medponsko-priponsko obrazilo. Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave zloženk sta dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju. Prvi tip je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''. (Vidovič Muha 2011, 327)

Pripona: Razlika med redakcijama