Besedotvorna vrsta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{slog}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
1. [[Izpeljanka|izpeljava]]: Novo besedo tvorimo tako, da podstavi dodamo pripono, medpono ali prosto pripono. Pri tem se prvotni podstavi pogosto spreminjajo slovnične značilnosti. Izpeljane besede so izpeljanke. Način njihove tvorbe imenujemo sufiksacija.
 
Primeri'''Zgled''': a) sin-ko, dragi sin/majhen sin
b) otroč-ek, majhen otrok - premena po zvenečnosti, /k/ gre v /č/
c) ubožec, ubogi otrok - premena po zvenečnosti, /g/ gre v /ž/
Vrstica 12:
2. [[Zloženka|zlaganje]]: Besedo tvorimo tako, da se večdelna govorna podstava večinoma poveže z veznim samoglasnikom ali pa z imenovalniško končnico, kar nekončnemu delu podstave jemlje slovnične značilnosti. Vezni samoglasnik je tožilniški ali rodilniški. Končnemu delu podstave je dodana pripona ali pa v njem nastopa oblika prvotne govorne podstave.
 
Primeri'''Zgled''': a) staromoden - stare mode b) vročekrven - vroče krvi c) kažipot - kaže pot č) častihlepen - hlepeč po časti d) zobozdravnik - zdravnik zob
e) avtocesta - cesta za avtomobile
 
Vrstica 20:
3. [[Sestavljenka|sestavljanje]]: Novo besedo tvorimo tako, da enodelni podstavi dodamo predpono. Slovnične značilnosti podstave ostanejo enako, zamenja se edino nedovršnost z dovršnostjo.
 
Primeri'''Zgled''': nad-učitelj, pre-mlad, pra-mati, po-piti, ne-hote, od-iti, za-pustiti, pod-ravnatelj;
 
 
4. [[Sklop|sklapljanje]]: Novo besedo tvorimo tako, da enote večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo. Pri sklapljanju lahko pride do izgube kakega naglasa podstave ali pa se naglas drugače spremeni.
 
Primer'''Zgled''': se-ve-da, bog-ve, kdor-koli, oče-naš, temno-rdeč, za-tem;
 
5. [[Konverzija|konverzija]]: Novo besedo tvorimo tako, da prvotni enodelni podstavi spremenimo slovnične značilnosti npr. zamenjamo spol, številno, besedno vrsto;
 
Primer'''Zgled''': dežurni človek - dežuren, kos železa - železo, ženska z lepoto - lepota,
 
 
6. [[Mešana tvorba|mešana tvorba]]: Nova beseda nastane s kombinacijo krnitve in sklapljanja. Značilna je npr. v poimenovanjih ''FFLJ'' (Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani), ''NUK'' (Narodna in univerzitetna knjižnica), MGL (Mestno gledališče ljubljansko); Algoritem predvideva krnitev delov prvotnega večbesednega poimenovanja na začetne glasove ali zloge, nato strnitev krnov v eno besedo in postavitev naglasa (večinoma na zadnji del osnove).
Kombinacijo krnitve in izpeljave imamo v primerih Božo iz Božidar, Slavko iz Stanislav, Lojze iz Alojzij, Polde iz Leopold, Vinko iz Vincenc;
Obstaja pa tudi oblika krnitve, ko je krn neposredno uporabljen kot nova beseda npr. Iča iz Mariča, Nik iz Nikolaj, Luka iz Lukas;