Pripona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Pripona''' ali '''sufiks''' je v besedi [[morfem]] desno od [[koren (jezikoslovje)|korena]], na primer ''miz-'''ic'''-a'', ''kup-'''ov'''-'''a'''-ti'', ''drob-'''c'''-'''en'''-a''.<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 202.</ref> Pripone se uporabljajo za tvorbo oblik (npr. ''lep-'''š'''-i'') ali za tvorbo besed (''ded-'''ek'''''). Pripone na koncu besede imenujemo končne (npr. ''ved-'''oma''''', ''ved-'''oč'''''), druge pa so nekončne (''lep-'''š'''-i'', ''del-'''a'''-m'').<ref>Toporišič J. Besedjeslovne razprave. Založba ZRC, 2006: 147–148.</ref>
Besedotvorna postopka, v katerih je ena izmed sestavin nove besede pripona, sta izpeljava in zlaganje. Tovrstne tvorjenke imenujemo izpeljanke in zloženke. Pri I z p e l j a v i eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena: majhna zastava > zastavica, izdelovalec dežnikov > dežnikar, (tak) pred pragom > predpražen. Pri Z l a g a n j u pa
▲Besedotvorna postopka, v katerih je ena izmed sestavin nove besede pripona, sta izpeljava in zlaganje. Tovrstne tvorjenke imenujemo izpeljanke in zloženke. Pri I z p e l j a v i eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena: majhna zastava > zastavica, izdelovalec dežnikov > dežnikar, (tak) pred pragom > predpražen. Pri Z l a g a n j u pa sta dve sestavini (včasih tudi več) besednozvezne podstave povezujemo samo z medponskim obrazilom; če je besed v podstavi več, preostalo izrazimo še s priponskim obrazilom, npr. hladnokrven (hladne krvi), zobozdravnik (zdravnik za zobe), strelovod-ø (naprava, ki vodi strelo).
== Naglas in izgovor ==
Stalno naglašena priponska obrazila svoji podstavi odvzemajo naglas: dêbel -éla > debelúh, mérim > merílo, intelektuálen > intelektualizírati. Pri samostalniku so to npr. o:. -álec, -áè, -ánd ...; pri pridevniški besedi, npr. -álen, -ér, -ovít ...; 3. pri glagolu, npr. -(iz)írati, -ávati, -o/-etáti oz. -(iz)íram, -ávam, -ó/-éèem oz. -o/ -etám.
Načeloma v vseh izglagolskih izpeljankah s priponskimi obrazili -lc-, -lk-, -lsk-,-lstv- (ter v nadaljnjih izpeljankah iz njih), ko se nanašajo na živega vršilca dejanja, črko l beremo kot dvoustični u: bralca, bralka, bralski, bralstvo.
| |||