Obrazilo: Razlika med redakcijama

Obrazila so različna: večinoma so glasovna (npr. -ko, -in, -ka), lahko so tudi ničta (-ø v besedi govor) ; glasovna so nenaglašena ali naglašena (-ko, -in proti -ost, -o-), nahajajo se za podstavo (sin-ko), pred podstavo (pre-mlad), sredi nje (drev-o-red), lahko pa so tudi prosta (npr. se v napiti se). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>

[[Jože Toporišič|Jože Toporišič]] v Slovenski slovnici označi obrazila kot enodelna ali večdelna: enodelna sestojijo iz ene nepretrgane enote, večdelna pa iz dveh ali več. Enodelna so npr. -ko, -in, -ø, pre-, -o- (sinko, materin, govor, drevored, premlad, seve), dvodelna pa npr. na- se, -o-, -en, -o. -nik, -o- -o- (napiti se, staromoden, dvojambornik, starocerkvenoslovanski.). Pri tem je pomembno upoštevati tudi naglas. (sinko-sin proti govoriti-govor).<ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>

* PRIPONE ali '''SUFIKSI''': obrazila, ki so za podstavo.

* PREDPONE ali '''PREFIKSI''': obrazila, ki so pred podstavo.

* MEDPONE ali '''INTERFIKSI''' (tudi vezni samoglasniki): obrazila, ki ne stojijo ne na začetku in ne na koncu.

Medponsko obrazilo je lahko več kot dvomorfemsko, najmanj pa enomorfemsko, ko gre za priredne zloženke; lahko gre torej za enomorfemsko medponsko obrazilo ali za obrazila, sestavljena iz več medpon; po izvoru so tovrstna obrazila slovničnopomenska '''iz prirednega veznika {in}'''; tvorjenke so priredne zloženke '''(Zprir)'''),, npr. '''bel-o--modr-o--rdeč.)<ref name="Vidovič-Muha">Vidovič-Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.</ref>'''

Glede besedotvorne podstave velja pravilo, da mora biti njen korenski morfem (ali več korenskih morfemov) mora biti tudi v (predmetnopomenski) besedi skladenjske podstave; pri višjestopenjskih tvorjenkah je besedotvorna podstava sestavljena tudi iz obrazilnih morfemov nižje tvorbene stopnje. Pri medponskih obrazilnih morfemih je besedotvorna podstava dvo- ali večdelna. <ref name=Vidovič-Muha>Vidovič-Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.</ref>

Veliko obrazil je sinonimnih, tj, imajo različno glasovno podobo, pa enak pomen: lip i ca – klopca. Obrazilo '''-ica''' se dodaja predvsem podstavam iz samostalnikov 1- ž. sklanjatve, '''-ca''' pa podstavam 2. ž. sklanjatve: podobno '''-ov''' dodajamo samostalnikom moškega, '''-in''' pa ženskega spola, če hočemo izraziti svojino: bratov, sestrin. Včasih jih izbiramo glede na to, ali hočemo napraviti samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola (brat-ec – sestr ica – det ece, fant ek – pun čka – klob ko/klobčič) ali pa delamo poimenovanje osebe ali predmeta (hladil ec – hladil nik). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>

* Vidovič Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje, 2011.