|
Zgodnje [[islam|muslimanske]] zbirke vključujejo veliko celovitih del in med pomembnejšimi je enciklopedija znanosti, katere avtor je Abu Bakr al-Razi in pa enciklopedija medicine, ki je bila uveljavljena še stoletja. Pomemben prispevek pa so z delom ''Univerzalna zgodovina'' (ali [[sociologija]]) naredili naslednji trije avtorji: Asharites, al-Tabri in al-Masudi. Dela so neprecenljiva predvsem zaradi [[islam]]ske prakse, ki je poudarjala metodo raziskovanja in točno preverjanje [[vir]]ov. Obsežno enciklopedijo vsega takratnega znanja je sestavila tudi ''[[Bratovščina Čistosti]]'' v 10. stoletju v današnjem [[Irak]]u.
Malezija
=== [[Kitajska]] ===
Največje in najpomembnejše enciklopedično delo v kitajski zgodovini je nastalo v obdobju [[zgodovina Kitajske|dinastije Song]] (960–1279) in se imenuje ''Four Great Books of Song''. Naslednje pomembnejše delo, ki ga je napisal znanstvenik in državnik Shen Kuo, je bilo ''Dream Pool Essays''. Najobsežnejše delo, ki je bilo končano leta 1408, in je obsegalo več kot 370 milijonov pismenk pa se imenuje ''Youngle Encyclopedia''.
=== 17.—19. stoletje ===
Prvi dve enciklopediji, ki sta po izgledu podobni današnjim, sta ''Cyclopaedia'' ali ''Univerzalni slovar umetnosti in znanosti'' (1728) in ''[[Encyclopédie]]'' avtorjev [[Denis Diderot|Denisa Diderota]] in [[Jean le Rond d'Alembert|Jeana le Ronda d'Alemberta]]. V več izdajah pa se je pojavila tudi ''[[Encyclopaedia Britannica]]''. Enciklopedije so imele velik vpliv tudi na razvoj [[družba|družbe]], zlasti velika [[Francija|francoska]] enciklopedija (''[[L'Encyclopédie]]''). Delo je spodbujalo [[gibanje|gibanja]], ki so sprožila [[francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Nakup knjige je nudil pomembno oporo izobraževanju mladega šolarja in študenta, starejšim pa omogočil stik z znanjem, ki je znatno presegalo obrt ali razgledanost povprečnega nešolanega meščana.
=== 20. stoletje ===
Prvi dve bolj popularni enciklopediji sta se pojavili leta 1920 in se imenujeta ''Harmsworth's Universal Encyclopaedia'' in the ''Children's Encyclopaedia''. Več izdanih enciklopedij se je v Veliki Britaniji pojavilo predvsem v letih 1950 in 1960, med najbolj znanimi sta bili ''World Book'' in ''Funk and Wagnalls''. V drugi polovici 20. stoletja pa so bile pomembne predvsem enciklopedije, ki so se osredotočale na pomembnejše teme. Takšni sta na primer enciklopediji [[filozofija|filozofije]] in [[ekonomija|ekonomije]], ki pa sta za svojo izdelavo potrebovali tudi veliko raziskovalnega dela.
Pomemben inovator na področju enciklopedij je bil [[Douglas Adams]], ki je na zgodnjem ogrodju [[internet]]a želel ustvariti interaktivno enciklopedijo ''Štoparski vodič'', ki bi delovala podobno kot je delovala knjiga z njegove knjižne uspešnice. Projekt ni bil gospodarsko uspešen, prav tako ni bil dovolj podprt s strani investitorjev, a je bil pomemben vizionarski korak v prihodnost. Največja pridobitev konca 20. stoletja pa so bile enciklopedije na CD-ROMih, katerih posebnosti so bila [[geslo|gesla]], ki so vsebovala tudi zvočne in video [[datoteka|datoteke]]. Pomembni predstavnik take enciklopedije je ''[[Encarta|Microsoft Encarta]]'', izdana med letoma 1993 in 2009, pomisleki digitalne enciklopedije se kažejo, saj je digitalna enciklopedija z regionalnimi izdajami ponujala pomembne razlike tako v zgodovini kot vsebini.
=== 21. stoletje ===
V 21. stoletju se enciklopedije pojavljajo predvsem v elektronskih oblikah in pogosto brezplačno. Takšni sta npr. [[Wikipedija]] in [[Citizendium]]. Prednost spletnih enciklopedij je v tem, da je iskanje gesel veliko lažje, saj je omogočeno iskanje po ključnih besedah. Težave s spletnimi enciklopedijami so predvsem v razumevanju lokalne in globalne zgodovine ter vzrokov za konflikte v katerih so družbe vstopale. Nacionalna zgodovinopisja ne stremijo vedno k objektivnem zgodovinopisju, še posebej ne, ko opisujejo svetovne ali regijske dogodke, kjer so vpleteni različni gospodarski interesi. Podobno je tudi z geografijo, politiko, družbenimi aktivisti in vprašanji etike. Wikipedija na mnogih področjih deluje pod kritiko takšnih ali drugačnih interesov in vplivov, sporna so tudi prevajanja člankov, če citirajo mnenja samo z enega polja strokovno razdrobljene javnosti.
== Vrste enciklopedij ==
|
