|
'''Členek''' je nepregibna [[besedna vrsta]], ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno [[vprašalnica|vprašalnico]], lahko pa ga nadomestimo s celotnim [[stavek|stavkom]] (na primer členek ''seveda'' v [[poved]]i ''Seveda bo jutri sijalo sonce.'' lahko zapišemo s stavkom ''O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./''). Členki ne tvorijo samostojnih [[stavčni člen|stavčnih členov]].
Členek je lahko vključen v stavek (''spet'' v stavku ''Spet dežuje.'') ali pa predstavlja [[pastavek]] (''da'' v [[soredje|soredni]] povedi ''Da, poklical te bom.'').
Členek je kot besedno vrsto leta [[1974]] definiral [[Jože Toporišič]]; dotihmal so večino členkov prištevali med [[prislov]]e. Tudi ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]]'' označuje številne členke kot prislove. Glavna razlika med členki in prislovi je ta, da se po členku ne moremo vprašati.
Če členke premeščamo znotraj iste povedi, se spremeni njen pomen.
*prim. '''Samo''' brat poje v družini/Brat poje '''samo''' v družini.
*prim. Samo te naloge nisem naredil
== Delitev členkov ==
Toporišič je v svoji slovnici iz leta 2000 ločil med 14 vrstami členkov:
*členek čustvovanja,
*dodajalni členek,
*poudarni členek,
*presojevalni členek,
*navezovalni členek,
*izvzemalni členek,
*vprašalni členek,
*spodbujevalni nikalni členek,
*spodbujevalni trdilni členek,
*členek potrjevanja oziroma soglašanja,
*členek mnenja oziroma domneve,
*členek možnosti oziroma verjetnosti,
*členek zadržka,
*členek zanikanja oziroma nesoglašanja.
== Slovar slovenskih členkov ==
Založbi ZRC je leta 2014 izdala Slovar slovenskih členkov avtorice dr. Andreje Žele.<ref>http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-clenkov#v, vpogled: 3. 6. 2015.</ref>
== Viri ==
* Jože Toporišič: ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
{{sklici}}
[[Kategorija:Besedne vrste]]
| 