Nova ekonomska politika: Razlika med redakcijama

Prva pomembna polemika je bila že definicija značaja NEP oziroma vprašanje, ali je ta zgolj državni kapitalizem z več posebnimi dejavniki (npr. obstojem socialistične oblasti) ali pa se je že v okviru NEP izoblikoval socialistični ekonomski sistem. Lenin je NEP označil za začasni umik v državni kapitalizem, pod katerim naj bi se razvila materialna baza za izgradnjo socializma. Sicer je zaradi značilnosti kapitalističnega načina produkcije, ki je veljala tudi za obrate v državni lasti, predvidel eskalacijo razrednih antagonizmov, kljub temu pa je Lenin ocenjeval, da takšna oblika državnega kapitalizma zaradi stalne čuječnosti socialistične države, povečevanja njenega ekonomskega vpliva, pa tudi podpore partije med delavci, ni ogrožala obstoja države. Po Leninovi smrti je Leva opozicija nadaljevanje NEP videla kot neupravičeno dopuščanje nadaljnjega obstoja kapitalizma. [[Nadežda Krupska]], ki sicer ni podpirala Leve opozicije, je NEP smatrala za državni kapitalizem, iz katerega se lahko v bodočnosti razvije socializem. Stalin in Desna opozicija so že pod NEP državni sektor označili za socialistični sektor, hkrati pa je Stalin NEP označil za korak naprej v gradnji socializma, tudi glede na vojni komunizem; z zagovarjanjem takšnega stališča tudi v Kominterni ter z njeno centralistično strukturo in vodilno vlogo ZSSR pa je NEP postala zgled tranzicije v socializem tudi za komunistične partije v kapitalističnih deželah.

NEP je zgodovinsko dobila nezanemarljivo vlogo v sovjetskih ekonomskih reformah v 60. letih. V tako imenovani ekonomski debati, ki je sledila [[Kosiginova reforma|Kosiginovim reformam]] leta 1965, se je liberalna struja pri zagovarjanju tržnih elementov sklicevala na Leninove citate iz obdobja NEP. Takšen primer je [[JevsejAleksej LibermanKosigin]], ki je argument za uvedbo dobičkonosti posameznega obrata kot pomembnega parametra njegove uspešnosti (in produktivnosti dela) podkrepil z Leninovim (nepopolnim) citatom iz obdobja NEP <ref>{{Navedi knjigo|title=Collected Works: Volume 42|last=Lenin|first=Vladimir|publisher=Progress Publishers|year=1969|isbn=|location=Moscow|page=376|cobiss=}}</ref>, da mora zaradi prevlade blagovne produkcije (in posledično konkurence) tudi vsak državni obrat stremeti k zmožnosti samostojne (tj. brez pomoči državnih subvencij) dobičkonosnosti<ref>{{Navedi [14]knjigo|title=Restoration of Capitalism in the USSR|last=Nicolaus|first=Martin|publisher=Liberator Press|year=1975|isbn=|location=Chicago|page=|cobiss=}}</ref>. Na Leninove citate iz obdobja NEP se je pri argumentaciji politike [[uskorenje]] ("pospešitve") ter nato tudi [[Perestrojka|perestrojke]] skliceval zadnji generalni sekretar [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Mihajl Gorbačov]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Political Report of the CPSU Central Ommittee to the 27th Party Congress.|last=Gorbachov|first=Mikhail|publisher=|year=1986|isbn=|location=Moscow|page=|cobiss=}}</ref>.