Obrazilo: Razlika med redakcijama

Nekatera obrazila imajo več variant, odvisnih od različni pogojev. Tako se obrazilo -ǝc/-c- kot ga imamo v besedi starec starca, za zlogom s polglasnikom poenostavi v -c- (vetrc vetrca), za dvema soglasnikoma pa v - ǝc- (jezdec jezdeca). Podobno je z -ǝn/-n-: miren mirnega proti smiseln smiselnega proti dajatven dajatvena (v dajatven se govori tudi e). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>

Veliko obrazil je sinonimnih, tj, imajo različno glasovno podobo, pa enak pomen: lip i ca – klopca. Obrazilo -ica se dodaja predvsem podstavam iz samostalnikov 1- ž. sklanjatve, -ca pa podstavam 2. ž. sklanjatve: podobno -ov dodajamo samostalnikom moškega, -in pa ženskega spola, če hočemo izraziti svojino: bratov, sestrin. Včasih jih izbiramo glede na to, ali hočemo napraviti samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola (brat-ec – sestr ica – det ece, fant ek – pun čka – klob ko/klobčič) ali pa delamo poimenovanje osebe ali predmeta (hladil ec – hladil nik). <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>