Obrazilo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 13:
== Vrste obrazil ==
Obrazila so enodelna ali večdelna: enodelna sestoje iz ene nepretrgane enote, večdelna iz dveh ali več. Enodelna so npr. -ko, -in, -ø, pre-, -o- (sinko, materin, govor, drevored, premlad, seve), dvodelna pa npr. na- se, -o-, -en, -o. -nik, -o- -o- (napiti se, staromoden, dvojambornik, starocerkvenoslovanski.). Pri tem je pomembno upoštevati tudi naglas. (sinko-sin proti govoriti-govor).<ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>
Posamezni tipi obrazil imajo svoja imena:
Vrstica 20 ⟶ 21:
* PREDPONE ali PREFIKSI: obrazila, ki so pred podstavo
* MEDPONE ali INTERFIKSI (tudi vezni samoglasniki): obrazila, ki ne stojijo na začetku in ne na koncu
* prosta obrazila pa so prosti morfemi: sinko, premlad, drevored, napiti se.<ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.</ref>
Nekatera obrazila se podstavi dodajajo, ne da bi jo spremenila, druga pa podstavo občutno spreminjajo ne le v naglasu, ampak tudi v glasovju (primer: mlad – mladič, veverica – veverička, bogat – bogastvo).
Poleg priponskih obrazil se v nekaterih primerih besedotvorno uporabljajo tudi sklonila; primer: Jož/-a/-e (žensko ime) proti Jož/e- ø /et-a (moško ime) ali Mihael/-a proti Mihael/ ø. <ref name=Toporišič>Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba
== Variante obrazil ==
| |||