Redakcija: 10:59, 8. januar 2020 uredi Sara Ban11 (pogovor \| prispevki) 113 urejanj →‎Vrste obrazil ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:18, 8. januar 2020 uredi razveljavi Sara Ban11 (pogovor \| prispevki) 113 urejanj →‎Vrste obrazil Oznaka: vizualno urejanje: preklopljeno Novejše urejanje →
Vrstica 15: Obrazila so enodelna ali večdelna: enodelna sestoje iz ene nepretrgane enote, večdelna iz dveh ali več. Enodelna so npr. -ko, -in, -ø, pre-, -o- (sinko, materin, govor, drevored, premlad, seve), dvodelna pa npr. na- se, -o-, -en, -o. -nik, -o- -o- (napiti se, staromoden, dvojambornik, starocerkvenoslovanski.). Pri tem je pomembno upoštevati tudi naglas. (sinko-sin proti govoriti-govor). Posamezni tipi obrazil imajo svoja imena: Posamezni tipi obrazil imajo svoja imena: obrazila, ki so za podstavo, so pripone ali sufiksi, pred njo predpone ali prefiksi, ne na začetku in ne na koncu so medpone (tudi vezni samoglasniki) ali interfiksi, prosta obrazila pa so prosti morfemi: sinko, premlad, drevored, napiti se. * PRIPONE ali SUFIKSI: obrazila, ki so za podstavo * PREDPONE ali PREFIKSI: obrazila, ki so pred podstavo * MEDPONE ali INTERFIKSI (tudi vezni samoglasniki): obrazila, ki ne stojijo na začetku in ne na koncu * prosta obrazila pa so prosti morfemi: sinko, premlad, drevored, napiti se. Nekatera obrazila se podstavi dodajajo, ne da bi jo spremenila, druga pa podstavo občutno spreminjajo ne le v naglasu, ampak tudi v glasovju (primer: mlad – mladič, veverica – veverička, bogat – bogastvo). ▼ ▲Nekatera obrazila se podstavi dodajajo, ne da bi jo spremenila, druga pa podstavo občutno spreminjajo ne le v naglasu, ampak tudi v glasovju (primer: mlad – mladič, veverica – veverička, bogat – bogastvo). Poleg priponskih obrazil se v nekaterih primerih besedotvorno uporabljajo tudi sklonila; primer: Jož/-a/-e (žensko ime) proti Jož/e- ø /et-a (moško ime) ali Mihael/-a proti Mihael/ ø == Variante obrazil == Nekatera obrazila imajo več variant, odvisnih od različni pogojev. Tako se obrazilo -ǝc/-c- kot ga imamo v besedi starec starca, za zlogom s ~~polglsnikom~~polglasnikom poenostavi v -c- (vetrc vetrca), za dvema soglasnikoma pa v - ǝc- (jezdec jezdeca). Podobno je z -ǝn/-n-: miren mirnega proti smiseln smiselnega proti dajatven dajatvena (v dajatven se govori tudi e). Veliko obrazil je sinonimnih, tj, imajo različno glasovno podobo, pa enak pomen: lip i ca – klopca. Obrazilo -ica se dodaja predvsem podstavam iz samostalnikov 1- ž. sklanjatve, -ca pa podstavam 2. ž. sklanjatve: podobno -ov dodajamo samostalnikom moškega, -in pa ženskega spola, če hočemo izraziti svojino: bratov, sestrin. Včasih jih izbiramo glede na to, ali hočemo napraviti samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola (brat-ec – sestr ica – det ece, fant ek – pun čka – klob ko/klobčič) ali pa delamo poimenovanje osebe ali predmeta (hladil ec – hladil nik). Včasih jih izbiramo glede na to, ali hočemo napraviti samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola (brat-ec – sestr ica – det ece, fant ek – pun čka – klob ko/klobčič) ali pa delamo poimenovanje osebe ali predmeta (hladil ec – hladil nik). == Izbira obrazila == Vrstica 33 ⟶ 38: * vmesno obrazilo ([[medpona]]), lahko ob priponi, pomeni zlaganje (npr. medpona -''o''- in pripona -''ø'' v ''knjig-o-vez-ø'' → ''knjigovez) * sklopno obrazilo (strnitev) pomeni sklapljanje (''na to'' → ''nato'') == Literatura == Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976.▼ == Sklici == {{sklici}} ▲Toporišič J. Slovenska slovnica. Založba obzorja Maribor, 1976. [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Besedotvorje]]

Obrazilo: Razlika med redakcijama