Plitviška jezera: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodal Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem s pomočjo HotCat |
{{ton}}, manjši popravki |
||
Vrstica 1:
{{
{{ton}}
[[Slika:Plitvice-2003.JPG|right|thumb|Plitvice]]
[[Slika:Plitvice08.jpg|right|thumb|Plitvice]]
[[Slika:Plitvice lakes.JPG|right|thumb|Slap]]
'''Plitviška jezera''' so [[narodni park]] v [[
Narodni park Plitviška jezera se razprostira med bukovimi [[gozd]]ovi in zavzema površino 192 km². To veličastno delo narave predstavlja eno največjih atrakcij v [[Evropa|Evropi]]. Šestnajst [[jezero|jezer]] v čudovitih plavozelenih pastelnih barvah, v katerih se zrcalijo gosti gozdovi na obronkih [[Mala Kapela|Male Kapele]] in [[Plješivica|Plješivice]], se v [[slap]]ovih zliva drugo v drugo in ustvarja edinstveno in neponovljivo celoto. Delijo se na gornja jezera (Prošćansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak) in na spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakovića Brod ). Najvišje je Prošćansko jezero (na višini 639 [[mnm]]), najnižje pa Novakovića Brod (503 mnm). Od najvišje ležečega jezera, ki dobiva vodo iz ''Bijele in Crne rijeke'', se vrstijo jezera različnih velikosti, globin, barv in oblik. Ko pa se vode najnižje ležečega jezera, Novaković Broda, ki padajo okrog 30 m globoko, pričnejo stekati z
▲gosti gozdovi na obronkih [[Mala Kapela|Male Kapele]] in [[Plješivica|Plješivice]], se v [[slap]]ovih zliva drugo v drugo in ustvarja edinstveno in neponovljivo celoto. Delijo se na gornja jezera (Prošćansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak) in na spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakovića Brod ). Najvišje je Prošćansko jezero (na višini 639 [[mnm]]), najnižje pa Novakovića Brod (503 mnm). Od najvišje ležečega jezera, ki dobiva vodo iz ''Bijele in Crne rijeke'', se vrstijo jezera različnih velikosti, globin, barv in oblik. Ko pa se vode najnižje ležečega jezera, Novaković Broda, ki padajo okrog 30 m globoko, pričnejo stekati z vodammi ''Plitvičkega potoka'', ki pada v slapu okoli 78 m globoko, nastane tok [[reka|reke]] [[Korana (reka)|Korane]]. Jezera povezujejo steze in poti, kar obiskovalcem omogoča, da se lahko docela spoznajo in uživajo v lepoti in miru tega prekrasnega naravnega pojava.
''Gornja jezera'' so med seboj ločena z [[dolomit]]nimi pregradami, ki z ustvarjanjem vedno nove [[sadra|sadre]] rastejo v višino. Sadra nastaja prav na mestih, kjer voda pada v nižje jezero.''Spodnja jezera'' pa so nastala s porušitvijo svodov v podzemnih jamah, skozi katere se je pretakala voda gornjih jezer. Danes je v stenah ob jezerih 14 podzemnih [[jama|jam]] v [[apnenec|apnenčastih]] stenah in 6 jam v stenah iz sadre.
Vrstica 125 ⟶ 124:
== Razvoj turizma ==
Prvi resni začetki turizma v Plitvičkih jezerih segajo v leto 1861. Takrat so častniki [[Vojna krajina|Vojne krajine]] zgradili prvo turistično hišo (t. i."cesarsko hišo") s tremi sobami na Veliki poljani. Plitviška jezera je leta 1894 obiskalo
V drugi svetovni vojni je bilo uničeno skoraj vse, kar je bilo do tedaj zgrajeno. Po drugi svetovni vojni so zgradili hotel "Jezero" s 500 ležišči, turistično naselje Medvedjak, restavracijo "Lička kuča" s tradicionalnimi jedmi in edinstveno arhitekturo, zgradili pa so tudi stanovanjsko naselje Mukinje z vrtcem in knjižnico za osebje. Zgrajena je bila tudi državna cesta od Zagreba do Splita, ki poteka skozi Plitviška jezera. Zgrajeni so bili plinovodi in daljnovodi, urejene pohodniške poti, uveden promet manjših ladij in nadaljevanje znanstvenih raziskav. Leta 1971 je bilo v narodnem parku okoli
Z umestitvijo Plitvičkih jezer med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno dediščino]] se nadaljuje razvoj hitrega turizma v narodnem parku, ki je svoj vrhunec doživel v predvojnih časih. Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|hrvaško vojno za samostojnost]] so bila Plitvička jezera okupirana in posledično brez turistične dejavnosti. Šele po [[Operacija Nevihta|operaciji Nevihta (operacija Oluja)]] in osvoboditvi so Plitviška jezera ponovno doživela pravi razcvet po številu obiskovalcev, kakršnega so dosegala v letih pred vojno.
| |||