Redakcija: 10:37, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:46, 3. januar 2020 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj uskladitev Novejše urejanje →
Vrstica 16: }} '''Jug-Pireneji''' ([[francoščina\|francosko]] ''Midi-Pyrénées'', [[okcitanščina\|okcitansko]] ''Miègjorn-Pirenèus'') so ~~južna~~bili do leta 2015<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref> južna [[Francija\|francoska]] [[seznam francoskih regij\|regija]] ob meji z [[Andora\|Andoro]] in [[Španija\|Španijo]]. [[Glavno mesto\|Glavno]] administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je [[Toulouse]]. == Geografija == Vrstica 24: == Zgodovina == ''{{Glavni ~~članek: [[~~\|Zgodovina Gaskonje~~]], [[~~\|Zgodovina Languedoca~~]], [[~~\|Rouergue~~]]''~~}}▼ ▲''Glavni članek: [[Zgodovina Gaskonje]], [[Zgodovina Languedoca]], [[Rouergue]]'' Ob ustanovitvi regije je bilo vanjo združenih več delov zgodovinskih provinc. Zahod regije je pripadal [[Gaskonja\|Gaskonji]], departma Lot je nastal iz province [[Quercy]], Aveyron iz province Rouergue, vzhod je pripadal [[Languedoc]]u, jug regije pa iz več manjših pirenejskih provinc, med katerimi je bila najpomembnejša [[Bigorre]]. Ozemlje pirenejskih provinc je bilo v rimskem času poznano kot [[Novempopulana]], kasneje zaradi vpliva [[Baskija\|Baskije]] kot ''Vasconia'', še kasneje Gaskonja, od katere so se sčasoma ločile in zaradi ozemeljske zaprtosti nasproti drugim razvile svojstvene značilnosti. Kot posledica dejstva, da večina prebivalstva regije živi v predelu nekdanjega Languedoca (Toulouse), je bil za regijsko zastavo izbran zgodovinski grb grofije Toulouse, ''Okcitanski križ''. == Sklici == {{sklici}} {{FrancoskeReg}} ~~{{fr-geo-stub}}~~ [[Kategorija:Regije Francije]]

Jug-Pireneji: Razlika med redakcijama