Goba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 193.77.226.138 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot Oznaka: vrnitev |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Gobe, podobno kot ostale glive, uvrščamo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi, izjemno pomembno vlogo pa imajo tudi zato, ker predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s [[korenine|koreninskim]] sistemom živih rastlin, predvsem [[drevo|dreves]], s katerimi živijo v [[sožitje|sožitju]] (simbioza), imenovamem '''[[mikoriza]]'''. Tako nekatere vrste gob (npr. tartufi) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]]), same pa drevo oskrbujejo z [[voda|vodo]] in v njej raztopljenimi [[mineral]]i.
Mikoriza je lahko endotrofna ali ektotrofna. Endotrofna mikoriza imenujemo pojav, pri katerem pletež [[celica|celic]] gobe prodre v notranjost koreninskih celic gostitelja, pri ektotrofni mikorizi pa se goba razprede samo v [[medceličnina|medceličnih prostorih]] med koreninskimi celicami. Ta simbioza je pri nekaterih vrstah drevesnih in gobjih vrstah tako močna, da se skoraj vse vrste [[cevarke|cevark]] in nekatere vrste [[koprenke|koprenk]] brez drevesa, gostitelja, sploh ne morejo razviti. Po drugi strani pa tudi nekatere drevesne vrste brez pomoči gob slabše uspevajo. Tako se v naravi mikorizne drevesne vrste z gobjimi [[trosi]] »okužijo« že v mladosti, kar s pridom izkoriščajo tudi gojitelji tartufov, ki taka drevesa sadijo v posebne nasade in na ta način pridobivajo to cenjeno gobo.
==Glej tudi==
| |||