Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 12:
V [[Protireformacija|protireformacijski]] dobi so [[Habsburžani]] ter [[Rimskokatoliška cerkev]] protestantsko cerkev na Slovenskem popolnoma zatrli. Le na [[Madžarska|Ogrskem]], kateri so pripadale tudi slovensko govoreča območja kot [[Slovenska okroglina]] ([[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]), je slovenska evangeličanska cerkev zmogla preživeti v dveh cerkvenih občinah, [[Šurd]] in [[Čobin]].
Na območju Prekmurja so v protireformacijski dobi magnati klonili pod pritiski in zamnejali strani. Skupaj z njimi (Nadasdy-ji, Szechy-ji in še nekaterimi plemiškimi družinami) so se v katolištvo spreobnili tudi njihovi podložniki. Kljub temu so prapor okoli katerega so se zbirali še preostali protestanti predstavljale nekatere ostale nižje in srednje plemiške rodbine kot sebeborski [[Rodbina Berke|Berkeji]], kuštanovski Panker-ji, kukeški Kerčmarj, itd.. Protestantski plemiči so kar nekajkrat preprečili zaseg protestantskih cerkva, dokler niso leta 1733 županijske oblasti zahtevale posredovanja nemških vojakov. Za plemiče je še vedno veljalo načelo ''Cuius regio, eius religio'' - čigar zemlja, tega vera. Po drugi strani pa so se bili podložniki prisiljeni prilagajati religiji svojih zemljiških gospodov. Bogoslužja so bila v tem obdobju omejena na t.i. artikularne kraje kot sta bila [[Čobin]] in [[Šurd]], kje je deloval [[Štefan Küzmič]] [[ogrski Slovenci|ogrskoslovenski]] pastir in pisatelj, ki je [[1771]] izdal prevod Nove zaveze v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''([[Nouvi Zákon]]).'' Evangeličanska cerkev še danes deloma uporablja prekmurski jezik v liturgiji. Takoj po izdaji [[Tolerančni edikt (1781)|tolerančnega patenta]] leta 1783 so bile v Prekmurju ustanovljene prve tri cerkvene občine: Puconci, Križevci in Hodoš. V Puconcih je bila [[12. oktober|12. oktobra]] [[1783]] opravljena prva božja služba, ki jo je opravil [[Miháo Bakoš|Mihael Bakoš]], prvi križevski duhovnik. Velike zasluge pri ustanavljanju evangeličanski cerkva v Prekmurju ima prekmurski odvetnik [[Franc Novak (odvetnik)|Franc pl. Novak]]. Verniki so v zgodnjem obdobju za svoje duhovnike radi izbirali predstavnike lokalnih plemiških družin, ki so bili zaradi svojega stanu obvarovani pred preganjanjem. Te plemiške družine, ki so se udejstvovale v evangeličanski cerkvi so bile družine [[Bačič]], [[Rodbina Berke|Berke]], [[Novak]] in [[Smodiš]].
V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Celje|Celju]] ter v [[Maribor]]u. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne. Šele v petdesetih letih so [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti dovolile ponovno otvoritev cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evangeličani večinoma priseljenci iz Prekmurja ter njihovi potomci.
| |||