Bizantinska arhitektura: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 26:
[[Cerkev svetega Demetrija v Solunu |Hagios Demetrios]] v [[Solun]]u, [[Samostan sv. Katarine, Sinaj |samostan sv. Katarine]] na gori [[Sinaj]], [[samostan Džvari]] v današnji [[Gruzija|Gruziji]] in tri armenske cerkve v [[Ečmiadzin]]u segajo predvsem v 7. stoletje in prikazujejo arhitekturno dogajanje v bizantinskih provincah po obdobju Justinijana.
 
Izjemni inženirski podvigepodvig je [[most čez reko Sangarius]], dolg 430 metrov in most s šiljastmim lokom [[most Karamagara]].
Obdobje [[Makedonska dinastija |makedonske dinastije]], ki se tradicionalno šteje za simbol bizantinske umetnosti, ni pustilo trajne dediščine v arhitekturi. Domneva se, da sta [[Bazilij I. Makedonec |Bazilija I.]] votivna cerkev Device iz Farosa in ''Nea Ekklesia'' (obe ne obstajata več) služili kot model za večino pravokotno križajočih se svetišč tega obdobja, vključno s cerkvijo Cattolico di Stilo v južni Italiji (9. stoletje), samostansko cerkvijo [[Hosios Lukas]] v Grčiji (ok. 1000), Nea Moni v Chiosu (projekt Konstantina IX.) in samostan Daphni blizu Aten (ok. 1050).
[[File:20090803 hosiosloukas36.jpg|thumb|220px|Zunanji pogled na samostan Hosios Loukas iz 11. stoletja v Grčiji. Predstavlja bizantinsko umetnost v času vladavine makedonske dinastije (makedonska umetnost)]]