Cerkev sv. Roka, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ref |
še hrup |
||
Vrstica 95:
}}
}}
'''Cerkev [[Rok|svetega Roka]], [[Dravlje]]''', [[Ljubljana]], pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški Cerkvi]] in je [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Dravlje|župnije Ljubljana-Dravlje]]. Župnija je v upravljanju [[Jezuiti|jezuitskega]] [[Cerkveni red|reda]]. Cerkev stoji na ovinku [[Vodnikova cesta, Ljubljana|Vodnikove ceste]] v Dravljah, zahodno od [[Pokopališče|pokopališča]] in v neposredni bližini nove [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja]], ki je bila med leti 1980 in 1985 sezidana zaradi rasti števila okoliškega prebivalstva, zlasti v bližnjih blokovskih stanovanjskih naseljih.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/prva-vas-na-gorenjskem-casti-svetega-roka|title=Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka |accessdate=1.1.2020 |date=16.8.2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref>
== Izgradnja in oprema ==
Cerkev je bila sezidana kot rezultat zaobljube za gradnjo po ozdravitvi med epidemijo [[Kuga|kuge]], ki je razsajala leta 1644; zgrajena je bila leta 1646. Pred cerkvijo je [[kužno znamenje]] sv. Roka iz obdobja gradnje cerkve. Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so iz Ljubljane organizirali zaobljubne procesije na praznik sv. Roka, zaobljubna [[Romanje|romanja]] pa so še živ običaj. Namesto prvotne so okoli leta 1730 zgradili sedanjo [[Baročna arhitektura|baročno]] dvoransko cerkev z [[zvonik]]om nad vhodom. Sedanji glavni [[oltar]] slikarja Mateja Tomca iz [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvida]] je iz 19. stoletja. V tronu je lesen kip sv. Roka, poleg njega pa angel drži tablo z napisom "Rochus pestis patronas" (Rok je zavetnik proti kugi). Stranska oltarja, ki so jih odstranili zaradi slabega stanja in zakrivanja svetlobe, sta bila posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]] ter sv. Kozmu in Damijanu. Elektronske [[orgle]] so iz leta 1971. [[Križev pot]] je delo slikarja Janeza Potočnika, v cerkvi pa je tudi nekaj del domačina, akademskega slikarja [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]] ([[krstilnica]] z mozaiki in veliko bandero).
Zaradi bližine zgoščene pozidave in specifične neposredne (tudi vertikalne) bližine višje ležečih blokovskih stanovanj pri zvonjenju sicer prihaja do sporov z okoliškimi prebivalci.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/cerkveno-zvonjenje-jo-spravlja-ob-zivce-vsakih-15-minut-je-pa-prevec-240510|title=Cerkveno zvonjenje jo spravlja ob živce: Vsakih 15 minut je pa preveč! |accessdate=1.1.2020 |date=25.10.2019 |format= |work=Slovenske novice }}</ref>
== Sklici ==
| |||