Slovensko domobranstvo: razlika med redakcijama

odstranjenih 30 zlogov ,  pred 1 letom
m
(→‎Zgodovina: redakcijski popravki)
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
== Zgodovina ==
[[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943])]]
Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref> <ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske.
 
Slovenska domobranska legija je imela tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref> <ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske.
 
Domobranska vojska je delovala kot pomožne enote [[Schutzstaffel|SS]], pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je neposredno poročal šefu SS, [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, obskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.
17.898

urejanj