Slovensko domobranstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
IP 213 (pogovor | prispevki)
→‎Zgodovina: redakcijski popravki
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 36:
Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref>
 
Domobranska vojska je delovala kot pomožne enote [[Schutzstaffel|SS-a]], pod poveljstvom SS general-polkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je neposredno poročal šefu SS-a, [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Slovenska domobranska legija je imela tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref> <ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske.
 
Domobranska vojska je delovala kot pomožne enote [[Schutzstaffel|SS]], pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je neposredno poročal šefu SS, [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, obskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS-a, ki so Nemcem pomagalipomagale v protipartizanskih operacijah, lovililovile podpornike OF-a, in varovalivarovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, ampakvendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.
 
Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v taborišče [[Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Od tam so bili ob koncu vojne s soglasjem Američanov junija 1945 prepeljani v Jugoslavijo in ubiti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
[[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]
Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih nemška vojska odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{cite book| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{cite book| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref>
 
Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih nemška vojska odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{cite book| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{cite book| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref>
Domobranci so bili oboroženi, opremljeni in plačevani s strani Nemcev. Podrejeni so bili nemškemu generalu [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.
 
==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva==