Knafljeva ustanova: Razlika med redakcijama

 

Leta 1676, pet let po smrti Luke Knaflja, je njegov prijatelj in kranjski rojak [[Jurij Wohiniz|Jurij Bohinc]] (Georgius Wohinz) sestavil ustanovitveno listino Knafljeve ustanove in od tedaj naprej so izbrani, na Kranjskem rojeni dijaki, redno prejemali denarno podporo. Bohinc je bil Knafljev vrstnik, verjetno doma iz [[Smokuč]]a na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Zabeleženo je nadalje, da je bil leta [[1633]] učenec ljubljanske jezuitske gimnazije. Glavni vir finančnih dohodkov je prinašala hiša, ki jo je župnik Knafelj kupil v samem središču Dunaja.

 

Lepo ohranjeni izvirnik ustanovitvene listine, napisan na [[pergament]]u velikosti 75 X 65 cm, je shranjen v univerzitetnem [[arhiv]]u [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]]. Sestavil in podpisal ga je: »''Georg Wohiniz AA. LL. Philosophiae ac V. J. Doctor, Hoff- und Gerichts-Advocat, Codicis: professor [[ordinarius]], Wiennerischen Bistumbs Consistorial Rath und derzeit einer löblichen uralten Wiennerischen Universitet Rector Magnificus''« in se glasi takole:

[[File:Knafelj - Listina.jpg|thumb|left|Ustanovna listina Knafljeve ustanove]]

 

Jaz, Jurij Wohinz (artium liberalium), philosophiae ac (at utriusque juris) doctor, dvorni in sodni advokat, "codicis professor ordinarius", konzistorialni svetnik dunajske škofije in v tem času "rektor magnificus", znamenite in starodavne dunajske univerze, kot izvrševalec poslednje volje pokojnega, častivrednega, v Gospodu posvečenega in visoko učenega gospoda Luke Knaflja, upokojenega teologa in nekdanjega župnika v Gross Russbachu, naznanjam in potrjujem s to listino vsem in vsakomur, da je blagega spomina gospod Luka Knafelj v omenjenem testamentu in svoji poslednji volji po členih in po točkah od besede do besede določil in poveril meni, da ustanovim namesto njega dobrodelno ustanovo in fundacijo iz njegovega premoženja, kot mu ga je naklonil dobri Bog s svojim bogatim blagoslovom in ga je on, gospod Knafelj, s svojo delavnostjo in varčnostjo tudi ohranil, sedaj za štiri kranjske mladeniče, da bodo lahko toliko bolj krepostno in marljivo študirali; v ta namen je od svojega premoženja določil: hišo v mestu, ki jo je kupil in ki stoji pri svetem Jakobu, kakor tudi pristavo v Grinzingu, ki je bila za štiri tisoč goldinarjev sodno prodana in izročena kupcu; od dohodkov iz tega naj se najprej daje kuharici, Ani po imenu, ki mu je ob zadnji bolezni zvesto stregla in ga varovala, letno po sto goldinarjev za preživljanje, dokler živi; kar ostane, od teh dohodkov, pa naj se po odbitku potrebnih stroškov za davščine in popravljanje razdeli sorazmerno v enakih delih med štiri kranjske študente.

<br>

juris utriusque doctor praesens tempus rector magnificus

 

 

Daljnovidna odločitev župnika Knaflja je omogočila, da se je v letih od 1676 do 1918 šolalo na Dunaju več sto pretežno revnih [[Seznam Knafljevih štipendistov|kranjskih dijakov]]. Štipendije so lahko dobili na Kranjskem rojeni mladeniči in mladenke, ki so želel študirati na dunajski univerzi [[pravo]], [[medicina|medicino]] ali [[filozofija|filozofijo]].