Knafljeva ustanova: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Leta 1676, pet let po smrti Luke Knaflja, je njegov prijatelj in kranjski rojak [[Jurij Wohiniz|Jurij Bohinc]] (Georgius Wohinz) sestavil ustanovitveno listino Knafljeve ustanove in od tedaj naprej so izbrani, na Kranjskem rojeni dijaki, redno prejemali denarno podporo. Bohinc je bil Knafljev vrstnik, verjetno doma iz [[Smokuč]]a na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Zabeleženo je nadalje, da je bil leta [[1633]] učenec ljubljanske jezuitske gimnazije. Glavni vir finančnih dohodkov je prinašala hiša, ki jo je župnik Knafelj kupil v samem središču Dunaja.
Lepo ohranjeni izvirnik ustanovitvene listine, napisan na [[pergament]]u velikosti 75 X 65 cm, je shranjen v univerzitetnem [[arhiv]]u [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]]. Sestavil in podpisal ga je: »''Georg Wohiniz AA. LL. Philosophiae ac V. J. Doctor, Hoff- und Gerichts-Advocat, Codicis: professor [[ordinarius]], Wiennerischen Bistumbs Consistorial Rath und derzeit einer löblichen uralten Wiennerischen Universitet Rector Magnificus''«
[[File:Knafelj - Listina.jpg|thumb|Ustanovna listina Knafljeve ustanove]] in se glasi takole:▼
<small>V imenu najsvetejše nedeljive Trojice, boga Očeta, Sina in Svetega Duha, amen.<br>▼
Jaz, Jurij Wohinz (artium liberalium), philosophiae ac (at utriusque juris) doctor, dvorni in sodni advokat, "codicis professor ordinarius", konzistorialni svetnik dunajske škofije in v tem času "rektor magnificus", znamenite in starodavne dunajske univerze, kot izvrševalec poslednje volje pokojnega, častivrednega, v Gospodu posvečenega in visoko učenega gospoda Luke Knaflja, upokojenega teologa in nekdanjega župnika v Gross Russbachu, naznanjam in potrjujem s to listino vsem in vsakomur, da je blagega spomina gospod Luka Knafelj v omenjenem testamentu in svoji poslednji volji po členih in po točkah od besede do besede določil in poveril meni, da ustanovim namesto njega dobrodelno ustanovo in fundacijo iz njegovega premoženja, kot mu ga je naklonil dobri Bog s svojim bogatim blagoslovom in ga je on, gospod Knafelj, s svojo delavnostjo in varčnostjo tudi ohranil, sedaj za štiri kranjske mladeniče, da bodo lahko toliko bolj krepostno in marljivo študirali; v ta namen je od svojega premoženja določil: hišo v mestu, ki jo je kupil in ki stoji pri svetem Jakobu, kakor tudi pristavo v Grinzingu, ki je bila za štiri tisoč goldinarjev sodno prodana in izročena kupcu; od dohodkov iz tega naj se najprej daje kuharici, Ani po imenu, ki mu je ob zadnji bolezni zvesto stregla in ga varovala, letno po sto goldinarjev za preživljanje, dokler živi; kar ostane, od teh dohodkov, pa naj se po odbitku potrebnih stroškov za davščine in popravljanje razdeli sorazmerno v enakih delih med štiri kranjske študente.
<br>
Vrstica 23 ⟶ 24:
O tem, kdo bo te študente sprejemal, je s svojo poslednjo voljo odredil, da bo kot prvi užival štipendijo njegov lastni nečak, Andreas Matevžek, dokler bo živel; kot drugega pa je imenoval mojega lastnega sinka Jurija Antonija Hilarija Wohinza, sedaj študenta poezije (ki naj mu Bog da v svojo čast in slavo dolgo življenje), dokler bo študiral. <br>
Glede sprejema ostalih dveh ali pa "in eventum" več, pa je prepustil odločitev meni kot superintendentu in mojim naslednikom, to je mojemu prostemu preudarku.<br>
In ker je ta ustanova namenjena le Bogu v čast, pa v blagor in zveličanje, ustanoviteljeve duše, dasi nam "officio gratitudinis" že samo po sebi nalaga, da se je treba darovalcu zahvaliti, vendar določam in ukazujem s tem v imenu pokojnega gospoda Knaflja, da bodo sprejeti študentje, ki bodo hotteli uživati to štipendijo, dolžni izmoliti vsako sveto nedeljo v letu za dušo umrlega gospoda (ustanovitelja) tri svete očenaše in prav toliko zdravih Marij skupaj s Credom v čast in slavo najsvetejše Trojice, nadalje prejeti ob velikih praznikih kot o Božiču, Veliki noči, Binkoštih in Vseh svetih sv. spoved in obhajilo, kakor tudi vsako leto na dan njegove smrti, to je ob obletnici (29. junija) zanj udeležiti se sv. maše in pri tem izmoliti en rožni venec.<
Kdor bi zavestno ravnal proti temu in teh zahtev ne bi izpolnjeval ali bi se sicer slabo obnašal, ta bo ipso facto izgubil štipendijo in bo na njegovo mesto prišel kdo drugi.<br>
Ko bom pa jaz, doktor Wohinz, kot prvi in po gospodu ustanovniku samem določeni superintendent po božji volji s smrtjo odšel, naj bo gospod "rector magnifikus" in "venerabile consistorium" tukajšnje slavne in starodajne dunajske univerze pooblaščen in upravičen, namesto mene izbrati drugega superintendenta "ex facultate juridica" in po možnosti kakega doktorja kranjske narodnosti, ker bo lahko ta bolje poznal "subjecta der studiosorum nationalium" in jih nadomeščal z novimi.<br>
Superintendent bo moral potem pobirati na donosnih krajih dospele obresti in dohodke ustanove, kot je bilo zgoraj povedano, in najmanj vsako drugo leto dajati pravilen obračun visokemu gospodu rektorju magnificu in spoštovanemu konzistoriju, prestrezati pomanjkljivosti in jih uravnavati, razen tega pa odgovarjati "propter aliquam culpam aui negligentiam" z vso svojo posestjo in posestjo in imovino svojih dedičev.<br>
Da se vse to izjavi in ohrani, sem imel za potrebno napisati to ustanovno pismo na pergament in ga opremiti s svojim pravim podpisom in pečatom.
To se je zgodilo na Dunaju, dne šestega novembra šestnajsto šest in sedemdesetega.<br>
<br>
Georgius Wohinz
<br>
<br>
L.S.
<br>
juris utriusque doctor praesens tempus rector magnificus
Daljnovidna odločitev župnika Knaflja je omogočila, da se je v letih od 1676 do 1918 šolalo na Dunaju več sto pretežno revnih [[Seznam Knafljevih štipendistov|kranjskih dijakov]]. Štipendije so lahko dobili na Kranjskem rojeni mladeniči in mladenke, ki so želel študirati na dunajski univerzi [[pravo]], [[medicina|medicino]] ali [[filozofija|filozofijo]].
| |||