Knafljeva ustanova: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
GJ2000MB (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
 
Lepo ohranjeni izvirnik ustanovitvene listine, napisan na [[pergament]]u velikosti 75 X 65 cm, je shranjen v univerzitetnem [[arhiv]]u [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]]. Sestavil in podpisal ga je: »''Georg Wohiniz AA. LL. Philosophiae ac V. J. Doctor, Hoff- und Gerichts-Advocat, Codicis: professor [[ordinarius]], Wiennerischen Bistumbs Consistorial Rath und derzeit einer löblichen uralten Wiennerischen Universitet Rector Magnificus''«.
[[File:Knafelj - Listina.jpg|thumb|Ustanovna listina Knafljeve ustanove]] in se glasi takole:
 
<small>V imenu najsvetejše nedeljive Trojice, boga Očeta, Sina in Svetega Duha, amen.<br>
Jaz, Jurij Wohinz (artium liberalium), philosophiae ac (at utriusque juris) doctor, dvorni in sodni advokat, "codicis professor ordinarius", konzistorialni svetnik dunajske škofije in v tem času "rektor magnificus", znamenite in starodavne dunajske univerze, kot izvrševalec poslednje volje pokojnega, častivrednega, v Gospodu posvečenega in visoko učenega gospoda Luke Knaflja, upokojenega teologa in nekdanjega župnika v Gross Russbachu, naznanjam in potrjujem s to listino vsem in vsakomur, da je blagega spomina gospod Luka Knafelj v omenjenem testamentu in svoji poslednji volji po členih in po točkah od besede do besede določil in poveril meni, da ustanovim namesto njega dobrodelno ustanovo in fundacijo iz njegovega premoženja, kot mu ga je naklonil dobri Bog s svojim bogatim blagoslovom in ga je on, gospod Knafelj, s svojo delavnostjo in varčnostjo tudi ohranil, sedaj za štiri kranjske mladeniče, da bodo lahko toliko bolj krepostno in marljivo študirali; v ta namen je od svojega premoženja določil: hišo v mestu, ki jo je kupil in ki stoji pri svetem Jakobu, kakor tudi pristavo v Grinzingu, ki je bila za štiri tisoč goldinarjev sodno prodana in izročena kupcu; od dohodkov iz tega naj se najprej daje kuharici, Ani po imenu, ki mu je ob zadnji bolezni zvesto stregla in ga varovala, letno po sto goldinarjev za preživljanje, dokler živi; kar ostane, od teh dohodkov, pa naj se po odbitku potrebnih stroškov za davščine in popravljanje razdeli sorazmerno v enakih delih med štiri kranjske študente.
<br>
Ko pa se bo zgodilo, da bo omenjena kuharica umrla, naj se teh sto goldinarjev prišteje k štipendiji in naj tedanji superintendent po svoji uvidevnosti pritegne še dva študenta.
<br>
Ker pa "bona stabilia" na deželi ne prinašajo vedno enakih dohodkov, temveč dajejo marsikdaj (posebno, če spadajo zraven vinogradi) celo manj, kakor pa bi dajal naloženi kapital, in ker je tudi ustanovitelj tako odredil, da bi se posestvo spravilo s prodajo v denar in naložil denar na obresti, se je torej tako tudi zgodilo.
<br>
Pristava je bila skupaj z nekim vinogradom na sodni dražbi za štiri tisoč goldinarjev kot kupnino in 50 tolarjev kot likof prodana, in sicer z vednostjo in pristankom slavne univerze. <br>
Od tega je bilo potem tri tisoč goldinarjev naloženih na običajne obresti po pet od sto, kar pa je od kupnine še ostalo, je bilo univerzi resnično izplačano. <br>
In tako ostane za štipendijo hiša pri svetem Jakobu in tistih tri tisoč goldinarjev, prejetih za posestvo. Od dohodkov in obresti je treba zdaj, kar ostane po odbitku omenjeni kuharici določenih letnih sto goldinarjev, ter razen davščin in vzdrževalnih stroškov, razdeliti med študente. <br>
Vendar, kar se tiče hiše, tako, da bo imel superintendent za svoj trud in upravljanje v na novo dozidanem nadstropju hiše gornjo sobo s pripadajočo kletjo, prav tisto, ki jo je imel on, gospod Knafelj, vsak čas in za zmerom kot svoje stanovanje, in da bo jo užival kot svojo brez polaganja računov. <br>
O tem, kdo bo te študente sprejemal, je s svojo poslednjo voljo odredil, da bo kot prvi užival štipendijo njegov lastni nečak, Andreas Matevžek, dokler bo živel; kot drugega pa je imenoval mojega lastnega sinka Jurija Antonija Hilarija Wohinza, sedaj študenta poezije (ki naj mu Bog da v svojo čast in slavo dolgo življenje), dokler bo študiral. <br>
Glede sprejema ostalih dveh ali pa "in eventum" več, pa je prepustil odločitev meni kot superintendentu in mojim naslednikom, to je mojemu prostemu preudarku.<br>
In ker je ta ustanova namenjena le Bogu v čast, pa v blagor in zveličanje, ustanoviteljeve duše, dasi nam "officio gratitudinis" že samo po sebi nalaga, da se je treba darovalcu zahvaliti, vendar določam in ukazujem s tem v imenu pokojnega gospoda Knaflja, da bodo sprejeti študentje, ki bodo hotteli uživati to štipendijo, dolžni izmoliti vsako sveto nedeljo v letu za dušo umrlega gospoda (ustanovitelja) tri svete očenaše in prav toliko zdravih Marij skupaj s Credom v čast in slavo najsvetejše Trojice, nadalje prejeti ob velikih praznikih kot o Božiču, Veliki noči, Binkoštih in Vseh svetih sv. spoved in obhajilo, kakor tudi vsako leto na dan njegove smrti, to je ob obletnici (29. junija) zanj udeležiti se sv. maše in pri tem izmoliti en rožni venec.</small>
 
Daljnovidna odločitev župnika Knaflja je omogočila, da se je v letih od 1676 do 1918 šolalo na Dunaju več sto pretežno revnih [[Seznam Knafljevih štipendistov|kranjskih dijakov]]. Štipendije so lahko dobili na Kranjskem rojeni mladeniči in mladenke, ki so želel študirati na dunajski univerzi [[pravo]], [[medicina|medicino]] ali [[filozofija|filozofijo]].