Simeon Bekbulatovič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
uvod |
življenje |
||
Vrstica 37:
Rojen je bil v [[Islam|muslimanski]] družini. Leta 1573 se je spreobrnil v [[Pravoslavje|pravoslavno vero]] in postal pomočnik [[Ivan IV. Grozni|Ivana IV. Groznega]]. V [[livonska vojna|livonski vojni]] je poveljeval vélikemu polku (''bolšoj polk'') moskovske armade.<ref>''Sinbirskii sbornik'', vol. 1: Chast' istoricheskaia. Moskva: A. Semen, 1844. str. 31-35, 39.</ref> Ivan IV. je leta 1575 nameraval odstopiti in je za velikega kneza vseh Rusov imenoval Simeona, oblast pa je ''[[de facto]]'' obdržal v svojih rokah. Ko se je leto kasneje vrnil na prestol, je Simeona imenoval za velikega kneza Tvera in Toroka, kjer je vladal do leta 1585. Leta 1595 je oslepel ali so ga oslepili in leta 1606 kot menih Štefan odšel v samostan.
==Življenje==
Simeon je bil v primarnih virih prvič omenjen v ''Dopolnilu nikonskega letopisa'' za leto 1561 kot Sail-Bulat in eden od spremljevalcev svoje tete, princese Kočenej, na njeni poroki z Ivanom IV.<ref>''Polnoe sobranie russkikh letopisei'' (PSRL'), 13:333. </ref> Najzgodnejši dokaz, da je bil kan Kasimskega kanata, je izjava ruskega [[ambasador]]ja v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] Ivana Novosilceva [[Osmansko cesarstvo|osmanskemu]] sultanu [[Selim II.|Selimu II.]] iz leta 1570.<ref>''Puteshestviia russkikh poslov XVI-XVII vv''. Uredil D.S. Lihačev. Moskva: Akademiia nauk SSSR, 1954. str. 77.</ref>
Septembra ali oktobra 1575 je Ivan IV. imenoval Simeona za velikega kneza vseh Rusov, sebe pa skromno preimenoval v Ivana Moskovskega. Zgodovinarji imajo o njegovih imenovanjih različna mnenja. Najbolj priljubljena je teorija [[Giles Fletcher starejši|Gilesa Fletcherja starejšega]] (okoli 1548–1611), ki je trdil, da je Ivan nameraval zapleniti zemljiške posesti [[samostan]]ov, ne da bi nase pritegnil jezo Cerkve. Odloke o zaplembi je izdal Simeon, Ivan pa se je pretvarjal, da se s tem ne strinja. Med enoletnim vladanjem v [[Moskovski kremelj|Moskovskem kremlju]] se je Simeon poročil z Anastazijo Mstislavsko, pravnukino [[Ivan III. Ruski|Ivana III.]]
Leta 1576 se sestopil s položaja velikega kneza vseh Rusov in bil imenovan za velikega kneza Tvera in Toržoka. Leta 1585 je car [[Fjodor I. Ruski|Fjodor I. Ivanovič]] ukinil položaj velikega kneza Tvera in Toržoka in Simeonovo oblast omejil na posest Kušalov.
Leta 1595 je Simeon oslepel. Jacques Margeret trdi, da je Simeon za svojo slepoto krivil vino, ki mu ga je za rojstni dan poslal [[Boris Godunov]]. Ko je bil Boris leta 1598 izvoljen za carja, je od dvorjanov zahteval podpisano prisego zvestobe, v kateri je bila tudi izjava, da Simeona ne bodo priznali za carja ali se z njim dopisovali. [[Lažni Dimitrij I.]] je od Simeona zahteval, da se [[Tonzura|tonzurira]] in kot menih Štefan 3. aprila 1606 vstopi v Kirilo-Belozerski samostan. Ko je bil za carja izvoljen [[Vasilij IV. Ruski|Vasilij IV.]], je 29. maja 1606 ukazal, da se starosta Štefan preseli v Solovski samostan.
Leta 1612 je bil Štefan z dekretom kneza D.M. Požarskega in ''"po nasvetu vse dežele"'' (''zemskij sobor'') poslan nazaj v Kirilo-Belozerski samostan. Pod carjem Mihaelom Fjodorovičem se je vrnil v Moskvo v Simonov samostan, kjer je leta 1616 umrl. Pokopali so ga v Simonovem samostanu ob njegovi ženi, ki je umrla 7. junija 1607 kot [[nuna]] Aleksandra.
==Sklici==
| |||