Divja svinja: Razlika med redakcijama

'''Divja svinja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sus scrofa''''') je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.

Je [[vsejedivsejed]] [[sesalec]]. Prehranjuje se s koreninami, gomolji, zelišči, jajci, [[deževnik]]i, [[žuželke|žuželkami]], [[glodavci]], mrhovino. AktivnaDejavna je podnevi in ponoči, živi v družinah, samec se pridruži skupinam le v paritvenem obdobju. Ima stalne teritorije. Hrano išče in lovi le ponoči.

Ima klinasto glavo in masivno telo. Lahko zraste do velikosti 180 cm in tehta do 180 kg, redko 250 kg. Samci so večji kot samice. Poleti je [[kožuh]] bolj ali manj siv, pozimi črnikast z gosto podlanko. Rada živi v bližini [[močvirje|močvirij]] ali [[voda]].

Paritveno obdobje traja od novembra do januarja, brejost traja 4-54–5 mesecev, povrže 4-64–6 (največ 12) mladičev, ki sesajo 3 mesece. So okrasto, do črno rjavi s temnimi vzdolžnimi progami. Drugače rečemo razmnoževanju tudi "bukanje". Med bukanjem samec močno shujša. Zanimivo pa je, da čeprav svinja lahko skoti do 13 mladičev, jih lahko preživi le 8, saj ima svinja le 8 seskov.

Merjasci imajo masivno in debelo telo, ki se zoži v koničast rilec. Odrasli merjasec je visok 1 m, široka pa od 1,1 m – 1m–1,6 m. TehtajTehtajo tudi do 170 kg. Imajo kratke noge, ki so močne in imajo 4 kremplje. Krepek rep, ki se konča s čopom dlak. Imajo izredno razvita čutila. Najbolj pomemben in najbolj razvit čut je voh. Imajo 44-4544–45 zob, in dva posebej razvita podočnika – »čekana«, ki sta tudi njihovo glavno orožje. Imenujemo jih "čekani".

Iz divjih svinj pa kuhajo tudi zelo dober golaž, nekateri tudi pršut.