Lukanja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 22:
Nastanek nekdanjega gozdarskega naselja v ozki dolini ob reki [[Oplotniščica|Oplotniščici]] je verjetno tesno povezan s plemiško rodbino [[Windischgraetzi|Windischgraetz]], v katere lasti je bil velik del okoliških [[Pohorje|pohorskih]] [[gozd]]ov. <ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=23}}</ref>
 
V [[Franciscejski kataster| franciscejskem katastru]] iz leta 1824 Lukanja kot naselbina ni izpričana, tako tudi ne v rekticifiranem katastru iz let 1824 in 1840, pač pa je bilo na tem ozemlju delujočih pet žag, ki so bile v lasti lokalihlokalnih kmetov. Prve neposredne omembe Lukanje so iz šestdesetih let 19. stoletja, in sicer iz arhivskih dokumentov [[dvorec Trebnik|konjiške graščine]]. Naseljenost lukanjskega območja je potrjena torej najkasneje ob koncu petdesetih let, ne da bi imeli o tem kakršne koli nadaljnje podatke, razen ustnega izročila. Vsekakor pa so v Lukanji bile žage, še preden so naredili do nje okoli leta 1860 cesto iz [[Oplotnica|Oplotnice]].
 
Lukanja je bila od vsega začetka kraj, kjer so delovale žage, od konca 19. stoletja pa so tod živeli tudi stalno naseljeni gozdni delavci. Razen ene polnojarmeniške žage so bile ostale [[žaga venecijanka|venecijanke]]. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo v Lukanji deset stanovanjskih stavb, od tega sedem stanovanjskih zgradb za Windischgraetzove žagarske delavce. Lukanja je torej bila pravi zaselek, njene delavske stanovanjske stavbe pa so bila preprosta lesena in praviloma [[družina|enodružinska]] poslopja.