Ruše: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 17:
}}
'''Ruše''' ({{Audio|Sl-Ruse.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] in središče [[občina Ruše|istoimenske občine]] v dolini [[Drava|Drave]] pod severnimi obronki [[Pohorje|Pohorja]] na zahodu [[Štajerska|Štajerske]], približno 15 km od [[Maribor]]a. Naselje je razpršeno, z več jedri, glavno središče pa je [[trg]] pred [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|cerkvijo Marijinega imena]], ki je župnijska cerkev
== Zgodovina==
O poselitvi v [[Kelti|keltski]] in [[Iliri|ilirski]] dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine, najedene pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz [[Rimski imperij|rimske]] dobe so bili v gozdu pred [[Železniška postaja Ruše|železniško postajo]] izkopani ostanki stare rimske trdnjave in [[Mitraizem|mitreja]]. Večina teh najdb je danes v [[Graz|Gradcu]], v Joanneumu, le manjši del hrani [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej v Mariboru]].
Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Iz darilne listine grofov [[Spanheimi|Spanheimov]] je razvidno, da so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali samostanu v iz [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavla v Labotski dolini]]. Tamkajšni menihi so v Rušah imeli tudi sodišče.
V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] obiskal Ruše, kjer so ga rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik).
V Velikem požaru 19. decembra 1779 so Ruše skoraj v celoti pogorele.
Avgusta 1909 sta na travniku pri Rušah z balonom z imenom Salzburg pristala nadvojvoda Jožef Ferdinand in nadvojvoda Peter Ferdinand, brat in bratranec cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], ki sta vzletela v [[Celovec|Celovcu]]. O tem prvem dokumentiranem pristanku balona s posadko na tleh Slovenije je 12. avgusta 1909 poročal mariborski [[Marburger Zeitung]].
Ob atentatu na prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in začetku [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] je v Rušah ravno potekal veliki zlet [[Južni Sokol|sokolskega gibanja]] in številne narodno budilne slovesnosti.
V letih fašistične okupacije med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] je bila med prvimi na slovenskem formirana ruška partizanska četa, ki se pozneje vključila v legendarni [[Pohorski bataljon]]. Ta je junaško padel 8. januarja 1943 pri [[Osankarica|Osankarici]] na Pohorju. Tudi sicer so Ruše veliko prispevale v narodnoosvobodilnem boju, o čemer priča impozanten spomenik žrtvam druge svetovne vojne v centru naselja, kje so hranjeni posmrtni ostanki 114 borcev za svobodo.
==Šolstvo in kultura==
Že leta 1187 so rušani ob župnijski cerkvi zgradili osnovno šolo, najstarejšo izobraževalno ustanovo na Štajerskem. V njej so učili štirje duhovniki, ki so bili po rodu Slovenci in so poleg v nemškem poučevali tudi v slovenskem jeziku. V [[Fala, Ruše|Falski]] kroniki je zapisano, da je med leti 1620 in 1628 na falskem gradu delovala visoka šola za verski, filozofski in ekonomski študij. Dobila je status univerze in je bila tako prva visokošolska ustanova na slovenskih tleh.
Leta 1645 je bila svečana otvoritev ruške šestrazredne [[Gimnazija|gimnazije]], ki je delovala dobrih 100 let, do leta 1763 in je bila takrat edina tovrstna šola na spodnjem Štajerskem. V ruški cerkveni kroniki Notata Rastenzia je kot ustanovitelj in prvi ravnatelj gimnazije zapisan ruški župnik Jurij Kozina. Kronika dalje navaja, da je v času obstoja gimnazijo vodilo enajst ravnateljev, od teh je bilo kar osem ruških rojakov, vsi pa so bili Slovenci.
Meščanska revolucija v Avstriji je prinesla tudi rušanom kulturno pomlad. V novih razmerah je v Rušah nastalo bralno društvo. Poleg bralnega društva je treba omeniti tukajšnjo podružnico Družbe Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil učitelj Davorin Lesjak.
== Gospodarstvo==
V 20. stoletju je bila gonilo gospodarstva Ruš in širše spodnje dravske doline [[Tovarna dušika Ruše]], ki je bila zgrajena med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] za proizvodnjo [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]], takrat strateške surovine. Do slovenske osamosvojitve je tovarna zaposlovala 2200 ljudi, po krizi zaradi izgube jugoslovanskih trgov je bila razdeljena na več enot in delno odprodana, po dokončni privatizaciji leta 2006 pa je podjetje naglo propadlo. Od leta 2008 so tako tovarniška poslopja večjidel zapuščena.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/clanek/320247 |title=Na pogrebu matere Ruš |date=19.5.2008 |last=Klipšteter |first=Tomaž |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=24.9.2014}}</ref> Status mesta so Ruše dobile leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref>
== Znani ljudje, povezani s krajem ==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ruše}}
| |||