Kasimski kanat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
zgodovina
Vrstica 23:
 
'''Kasimski kanat''' ali '''Kasimsko kraljestvo'''<ref>Kołodziejczyk 2011, str. 22.</ref> ([[Tatarščina|tatarsko]] Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, [[Ruščina|rusko]] Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil [[Tatari|tatarski]] kanat, ruski [[vazal]], ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske [[Rjazanska oblast|Rjazanske oblasti]] s prestolnico [[Kasimov]] ob srednjem toku reke [[Oka|Oke]]. Ustanovljen je bil na ozemlju, ki ga je moskovski veliki knez [[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] (vladal 1425-1462) podaril kazanskemu princu [[Kasim Kan]]u (umrl 1469), sinu prvega kazanskega kana [[Ulug Mohamed|Uluga Mohameda]].
 
==Zgodovina==
===Zgodnja zgodovina===
Prvotni naseljenci Kasimskega kanata so bili finski Meščjorji, Muromi in Mordvini. Njihovo ozemlje je bilo pod vplivom [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] in [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]]. Nekatera plemena so bila podložna ruskim fevdalcem. Kasnjeje je bilo njihovo ozemlje vključeno v [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalsko kneževino]]. Leta 1152 je vladimirski knez [[Jurij Dolgoroki]] ustanovil mesto Gorodec-Meščjorski, predhodnika [[Kasimov]]a. Po [[Mongoli|mongolski]] osvojitvi je bilo ozemlje vključeno v [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Naseljevati so se začeli turški priseljenci, ki so se pod vplivom Volških Bolgarov večinoma spreobrnili v [[islam]]. Mohamed Širinbeg iz Zlate horde je ustanovil delno neodvisno kneževino Mišar Jurt. Leta 1393 je ozemlje postalo del Rusije. Po [[Bitka pri Suzdalu|bitki pri Suzdalu]] leta 1445 je krimski kan [[Ulug Mohamed]] zahteval, da se ozemlje vrne [[Tatari|Tatarom]].
 
Po mnenju nekaterih zgodovinarjev, vključno s Hudjakovom, je moskovski veliki knez [[Vasilij II. Vasiljevič]] izpolnil njegovo zahtevo in za vladarja kanata imenoval Ulugovega sina Kasima. Po njem sta dobili ime tako država kot njena prestolnica.
 
Druga različica zgodovine trdi, da je bil Kasim v ruski službi in je dobil ozemlje zato, da bi ustanovil tamponsko državo med Moskovsko veliko kneževino in Kazanskim kanatom. Kanat je bil vsekakor ruski vazal. Kasimski kani so vladali na ozemlju kanata, zunanjo politiko pa je vodila Rusija.
 
===Zgodovina kanata===
[[Slika:Kasimov minaret.jpg|thumb|250px|Minaret Kanove mošeje v Kasimovu, zgrajene v 15. stoletju]]
 
Kasimski kani so s svojo osebno stražo sodelovali v vseh ruskih pohodih na Kazanski kanat (1467–1469, 1487, 1552). Kasimski kan [[Šahgali]] (vladal 1515–1567) je bil z rusko pomočjo trikrat kronan za kazanskega kana. Po ruski osvojitvi Kazanskega kanata je bila samouprava Kasimskega kanata ukinjena. Oblast so prevzeli ruski [[vojevoda|vojevode]], vendar položaj kana ni bil ukinjen. Eden od kanov, [[Simeon Begbulatovič]], je bil krščen in leta 1574 imenovan za velikega moskovskega vojvodo. Begbulatovič ni nikoli zares vladal in je bil samo zelo malo časa marionetni vladar ruskega carja [[Ivan IV. Grozni|Ivana IV. Groznega]].
 
Med vladanjem kana [[Sajed Borhan|Sajeda Borhana]] (1627-1679) je Rusija začela izvajati politiko pokristjanjevanja. [[Beg]]i, ki so imeli enak položaj kot [[bojarji]], so bili degradirani na položaj služečih Tatarov, enak položaju dvorjanov. Politika je leta 1656 sprožila upor. Po smrti hanbike (kraljice) [[Fatima Soltan|Fatime Soltan]] leta 1681 je bil Kasimski kanat ukinjen.
 
==Sklic==