Zemlja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 5249199 uporabnika 188.196.40.12 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 36:
{{glavni članek|Paleozoik}}
 
[[Paleozoik]] je prvi izmed treh eonov [[fanerozoik]]a (obdobje jasno vidnih sledi življenja); znan je tudi kot zemeljski stari vek. Že zgodnje periode ([[ordovicij]], [[silur]], [[devon]]) tega starega veka so čas prvih [[orogeneza|orogenez]], katerih posledica so npr. [[Apalači]] in [[Kaledonija|Kaledonsko]] gorovje. Proti koncu paleozoika, v [[perm]]u, je prišlo do počasne združitve superkontinentov [[Gondvana|Gondvane]] in [[Lavrazija|Lavrazije]], nastala je celina [[Pangea]] in poteklo je več gorotvornih procesov: [[Hercinska orogeneza|Hercinska]] in [[Variskična]] [[orogeneza]] sta ustvarili [[Ardeni|Ardene]], [[Vogezi|Voegeze]], [[Sardinija|Sardinijo]], [[Srednjenemško sredogorje|Srednjenemško]] in [[Češko sredogorje]] ter [[Malopoljsko višavje]], [[Mezeta|Mezeto]] na [[Pirenejski polotok|Pirenejskem polotoku]] ter [[Rodopi|Rodope]] na [[Balkan]]u in [[Uralsko gorovje|Ural]], [[Altaj]], [[Tjan ŠanTjanšan]], [[Apalači|Apalače]] idr. [[tektonika|Tektonski]] premiki so se dokaj umirili kasneje v permu. Pangea je ob koncu paleozoika predstavljala 90 odstotkov vse kopnine, oblikovana je bila v bumerangu podobno obliko in je vzdolž po [[ekvator]]ju objemala [[ocean]] [[Tetis]]. Iz časa [[kambrij]]a obstajajo sledovi [[ledena doba|poledenitve]] na južni polobli.
 
V začetni periodi paleozoika [[kambrij]]u okoli 543 milijonov let v preteklosti je prišlo do nikoli kasneje dokumentiranega porasta števila življenjskih oblik, znanega kot [[kambrijska eksplozija]]. Glavni razlog za to bi utegnilo biti razkosanje [[Rodinija|Rodinije]] na manjše kopnine in nastanek vmesnih toplih plitvih morij. Iz tega časa so znane vse glavne skupine današnjih organizmov (v morjih so plavale [[ribe]], kopno pa so prekrile večcelične [[rastline]] in [[insekt]]i ter [[dvoživke]]), pa tudi njihove osnovne kompozicije. Ker je bil uveljavljen način razmnoževanja [[spolno razmnoževanje|spolen]], je imela veliko vlogo pri določanju preživetja tudi naravna selekcija. Bujne [[praprotnice]], [[preslica|preslice]] in [[lisičjakovci]] iz toplega ter vlažnega [[karbon]]a danes služijo kot najboljši sloji [[črni premog|črnega premoga]] in [[antracit]]a. Ob koncu paleozoika je prišlo do masovnega izumrtja vrst, njihovo število naj bi se zmanjšalo za do 90 odstotkov. Predvideva se, da je vzrok izumrtja izbruh supervulkanov v [[Sibirija|Sibiriji]].<ref>Sarda Sahney, Michael J Benton [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/275/1636/759.full.pdf+html Recovery from the most profound mass extinction of all time] Proc. R. Soc. B 7 April 2008 vol. 275 no. 1636 759-765</ref>